Slovenska gledališča so zaprta že skoraj pol leta, če ne štejemo krajšega vmesnega obdobja, ko so se dvorane pozno spomladi in v začetku jeseni vendarle odprle za zelo omejeno število gledalcev, pa še precej dlje. Program se je preselil na splet, vključno s premierami, toda kljub temu je le malo uprizoritev, ki bi poskušale novi način posredovanja uporabiti na način, ki bi bil kaj več kot nekakšno nujno zlo. Ravno to pa počne predstava Najraje bi se udrla v zemljo, ki je nastala v produkciji zavoda Melara, zasnovo in scenarij pa podpisuje Varja Hrvatin; premiera bo nocoj ob 19.30 v posebni skupini na facebooku.
Posebnost uprizoritve je, da je že v izhodišču nastala za spletno uprizarjanje in da to okolje – natančneje, družbena omrežja – uporablja tako za vsebinsko izhodišče kot za formalni okvir. »Pred časom sem ugotovila, da skoraj nobena predstava, ki je bila na ogled po spletu, ni ponudila kakšnih novih rešitev, ki bi izhajale iz spletnega medija, temveč je šlo v večini primerov le za slab nadomestek žive uprizoritve,« pojasnjuje dramaturginja in dramatičarka, ki je lani za dramsko besedilo Vse se je začelo z golažem iz zajčkov (2019) prejela tudi nagrado za mlado dramatičarko na Tednu slovenske drame. »Zato sem začela razmišljati o projektu, v katerem bi izrabila posebnosti spletnega okolja, zlasti družbenih omrežij, ki imajo po mojem mnenju svojevrsten uprizoritveni potencial.«
Kot pravi, jo pri njenem delu zanima zlasti gledalec – oziroma njegova izkušnja, ki je osebna, obenem pa tudi kolektivna, saj se vselej oblikuje v družbi z drugimi gledalci in navsezadnje nastopajočimi. »Kot enega kolektivnih prostorov te vrste sem prepoznala tematske skupine na facebooku, ki so nekakšne virtualne skupnosti – člani izmenjujejo stališča in vsebine, delijo se všečki… Hkrati pa narašča tudi napetost med pristnim in potvorjenim, med našimi resničnimi občutki in podobo, ki jo želimo ponujati navzven.« Uprizoritev Najraje bi se udrla v zemljo je tako neke vrste interaktivni eksperiment, ki poskuša gledališki prostor in čas vzpostaviti na družbenih omrežjih ter obenem premisliti njihova protislovja – saj delujejo tako kot območje pobega kakor tudi kot kraj iskanja pripadnosti ali družbene vključenosti.
Gledalci za ogled potrebujejo profil na facebooku, prek katerega se povežejo v posebno skupino, kjer poteka predstava; v uprizoritvi lahko dejavno sodelujejo oziroma vplivajo na njen potek. Igralki – v predstavi nastopata Lina Akif in Maša Grošelj, ki sta tudi soavtorici projekta – se namreč prek igre izzivov in nalog preizkušata v raznih internetnih formatih, od instagramskih »zgodb« do vlogov ali izzivov na tiktoku, gledalci pa vrednotijo vsebine, ki jih ustvarjata, ter posledično določajo razvoj dogajanja. Ponovitve bodo sledile jutri ob 19.30 in prihodnji petek ter soboto ob isti uri.