Neskončne Trate norosti

Prejšnji petek sem se izselila iz umetniške rezidence Villa Concordia v Bambergu, kjer sem živela od poletja. Od prvega dne, ko sem vstopila v svojo tamkajšnjo spalnico, sem se spraševala, na kaj me spominja sobana, ki so mi jo namenili. Imela je rožnate strope z ošabnimi štukaturami v obliki modrih ptic, zlatih vaz in debelih angelčkov, ki so vsako jutro, ko sem odprla oči, poplesavali po mojem stropu v odbleskih jutranjega sonca in zviška gledali name. Saj je bil lep in bohoten, tisti strop, in vendar je bilo v njem tudi nekaj zloveščega. Dolgo sem se spraševala, kaj je narobe z njim, in šele v teh dneh se mi je posvetilo: spominjal me je na koncertno dvorano gradu Hrastovec.