Mirni protest dijakov, ki so 9. februarja na Trgu svobode v Mariboru zahtevali, da se odprejo šole, se je končal z denarnimi kaznimi. Predsednik dijaške skupnosti II. gimnazije Maribor Matic Gosak, dijak tretjega letnika, mora 20. aprila na sodišče, saj so proti njemu in še trem mladoletnim dijakom policisti podali obdolžilne predloge na pristojno okrajno sodišče. Pet polnoletnih oseb je domov dobilo plačilne naloge z globo v višini 400 evrov. O zlorabi moči in politizaciji dogodkov je v javnosti potekala vroča debata. Po vsem tem je sedaj rešitev predlog zakona, ki predvideva ustavitev vseh prekrškovnih postopkov kot tudi vračilo že plačanih glob, je v DZ povedal prvopodpisani Branislav Rajić.

Je zakon o amnestiji res potreben?

Besedilo predloga zakona so podprli in se z njim strinjali tudi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, ministrica za izobraževanje Simona Kustec in predsednik stranke ter gospodarski minister Zdravko Počivalšek. V povezavi s postopki policije na januarskih in februarskih protestih staršev in dijakov so sicer v stranki Levica zahtevali sklic Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. A sklepi, med katerimi so bili priprava poročil o policijskih postopkih, poziv policiji k spoštovanju zakona o pooblastilih, poziv vladi, da odpravi prepoved shodov, ter poziv policiji, da v skladu z zakonom o prekršku zaustavi odprte postopke zoper kaznovane v protestih proti zaprtju šol, včeraj niso bili sprejeti.

»V razpravi na seji komisije je bilo jasno ugotovljeno, da prihaja do kršitev prekrškovnih postopkov s strani policije,« so v sporočilu za javnost zapisali pri Levici in komentirali: »A vse te kršitve in neustavno stanje ni prepričalo glasovalnega stroja koalicije, ki je prišel samo na glasovanje, saj ni sodeloval v razpravi. Glasovali so proti vsem predlaganim sklepom, tako je glasoval tudi poslanec Gregor Perič iz stranke SMC, ki je napovedala, da bo vložila poseben zakon o amnestiji dijakov.« Predlog torej v luči zavrnitve predlogov zbuja pomisleke. Ali gre res za edino pravno sredstvo, ki je na voljo, ali vendarle za političen prestiž oziroma lepotni popravek izjav ministrice?

Dr. Miha Šepec z mariborske pravne fakultete sicer ocenjuje, da je sprejetje posebnega zakona o amnestiji za štiri prekrške, ki še nisi niti pravnomočno zaključeni, »skrajno nenavadno«: »Velja namreč omeniti, da ima sodišče po 6.a členu ZP-1 možnost ugotoviti, da je šlo za prekršek neznatnega pomena – da je torej šlo za prekršek, ki je posebno lahek in pri katerem je škodljiva posledica neznatna. V tem primeru bo sodišče s sodbo zavrnilo predloge prekrškovnega organa,« pojasnjuje strokovnjak za prekrškovno pravo. V skrajnem primeru pa je na voljo tudi izredno pravno sredstvo, ki pride v poštev, ko je prekrškovni postopek že zaključen, pri čemer pa je res, da lahko postopek za odpravo ali spremembo odločbe po 171.b členu vloži le prekrškovni organ. »Posameznik pa lahko slednjemu to le predlaga. Tako da to seveda ni enakovredno amnestiji,« še razjasni Šepec.

Od palice do korenčka

Ob tem je vsekakor težko spregledati potek dogodkov, ki so se zvrstili po tem, ko se je del javnosti kritično odzval na novice o kaznovanju srednješolcev. Na Dnevniku smo pisali, da so podporo kaznovanim dijakom po dogodku izkazale številne javne osebnosti – oglasil se je celo predsednik republike Borut Pahor – ministrica, pristojna za izobraževanje, pa je o incidentu spregovorila šele po mesecu dni, ko je bila na vladni tiskovni konferenci pravzaprav primorana spregovoriti o tem. Sprva je odgovornost preložila na ministrstvo za notranje zadeve, nato na dijake. »Gre za mlade odrasle ljudi, za katere verjamem, da razumejo in prevzemajo odgovornost za svoja dejanja. To je prvi korak v svet odraslosti,« je dejala pred dvema tednoma.

Kritikam, ki so sledile pokroviteljskemu nastopu, so sledila ministričina pojasnila na nedavni interpelaciji. »Jaz sem bila o njem (protestu, op. a.) obveščena preden sem odhajala na tiskovno konferenco, kjer so me o tem tudi vprašali. Obvestili so me na način, da je do protestov prišlo, in mi pokazali sliko s teh protestov. Eno samo sliko so mi pokazali. Na tej sliki so bili trije dijaki, nosili so transparent, bili so na varnostni razdalji in nosili so maske. Moj prvi odziv, moja prva misel je bila – poglej, še ena skupina dijakov, ki se odgovorno obnaša, ki razume in hkrati sporoča svoj glas,« je peljala svojo misel. In jo privedla do zanimivega zaključka: »Res je, da medtem, ko sem pojasnjevala, da so nam za zgled ter da spoštujem njihovo prevzemanje odgovornosti, zraven nisem kazala še slike, ker sem mislila, da je to to. Vendar pa si po tem, kar se je zgodilo in kar danes spet poslušam, težko mislim kaj drugega, kot da je to odraz stanja, v katerem se ta trenutek nahajamo. Ko nekaj, kar je v resnici pohvala za zgled, postane orodje za to, da se mene osebno znova izpostavlja kot arogantno osebo.«

Ministrica torej trdi, da je bila razumljena napačno, ko je govorila o prevzemanju odgovornosti, saj da je bila v njenih besedah pravzaprav skrita pohvala. »Poglejte, verjemite mi, da ni bilo mišljeno na takšen način, saj je bilo tisto, kar sem videla, za zgled,« je pojasnila in se ob interpelaciji zaobljubila, da kazni ne bo. Ne glede na rezultat predloga stranke SMC pa velja omeniti, da primer dijakov seveda ni edini sporni primer finančnega pritiska na protestnike, ki so v času epidemije kritični do oblasti. V povezavi s tem pobudo SMC pozdravlja poslanec Primož Siter. Napovedal je, da jo bodo v Levici razširili z dopolnili, ki bodo ponudili amnestijo vsem protestniškim skupinam, ki so bile deležne nelegitimne policijske obravnave.