Prejšnji teden je v 80. letu umrl Steven Spurrier, eden najpomembnejših in najvplivnejših vinskih strokovnjakov in kritikov, ki so ga imeli mnogi za zadnjega romantika v svetu vin in enega redkih, ki niso podrejeni vinskemu kapitalu in marketinškim prijemom tradicionalnih velikih vinskih držav in posameznih slavnih vinskih hiš. Danes namreč v globalnem svetu vin, poleg razgledov in pogledov na vinograde, ki jemljejo sapo, vse bolj modernih in arhitekturno pompoznih vinskih kleti ter oblikovalskih dosežkov na etiketah, največ veljajo ocene vinskih strokovnjakov: Jancis Robinson in Caroline Gilby ter Jamesa Sucklinga in Roberta M. Parkerja ml.

Odlične ocene še ne prodajajo vina

Vendar tudi oni niso zgolj in samo kritiki in pisci o vinih. Gre pravzaprav za globalne institucije, ki imajo lastne ekipe, ki vina ocenjujejo, in imajo precej velik vpliv na prodajo vina, predvsem na velikih trgih. Caroline Gilby je angleška vinska strokovnjakinja s prestižnim nazivom master of wine, kar je najvišji možni naziv v vinskem svetu, in tudi predsednica komisije za slovenska vina na Decanterjevem ocenjevanju, ki velja za najpomembnejše ocenjevanje vin na svetu. Jancis Robinson, prav tako Angležinja, ocenjuje in opisuje vina na straneh Financial Timesa in je svetovalka za vino na angleškem dvoru. James Suckling je ameriški vinski ocenjevalec in kritik ter hkrati eden vodilnih svetovnih ocenjevalcev cigar in nekdanji šef evropskega dopisništva revije Wine Spectator. Robert M. Parker ml. pa je prav tako Američan, znan po svoji znameniti stotočkovni lestvici in publikaciji The Wine Advocate.

Ne glede na to, da vsi bolj kot ne zastopajo interese velikih svetovnih vinskih hiš (James Suckling velja za človeka, ki je zaljubljen v velika toskanska vina, v tej pokrajini tudi živi in menda prireja vrhunske zabave, ki jih sponzorirajo najbolj znane italijanske vinske hiše, Robert M. Parker ml. pa je bolj naklonjen rdečim bordojcem) in je na globalnem trgu Slovenija pravzaprav liliputanska država, pa to še ne pomeni, da so našo državo najpomembnejše eminence na področju vin spregledale. Nikakor. Vsi štirje so pravzaprav zaslužni za to, da se dober glas o slovenskih vinih sliši tudi v tujini. Vsi so tudi že večkrat bili v Sloveniji in vsi so v svojih ocenah in kritikah o nekaterih vinih pisali zelo pohvalno. A kljub temu slovenski vinarji v en glas zatrjujejo, da posamezne odlične ocene, ki jih v svojih zapisih predvsem na svojih spletnih straneh, ki veljajo za obvezno branje pred vsakim nakupom posamezne steklenice vina, še ne pomenijo, da se bo vino prodajalo kar samo. Leta 2018 je na primer Steven Spurrier med tri vina, ki jih je najbolj priporočal v tistem letu, uvrstil modro frankinjo 2013 iz kleti Marof na Goričkem, kar je ena izmed najvišjih nagrad, ki si jo lahko posamezni vinar sploh predstavlja. Če prihaja iz Slovenije, še toliko bolj.

»V času, ko je Spurrier pohvalno pisal o naših vinih, smo imeli srečo, da so bili takrat ravno na obisku naši angleški uvozniki, kar jih je še dodatno navdušilo. Nismo pa zastavili prodaje naših vin na tak način, niti se nismo na vso moč trudili, da bi najpomembnejši kritiki hodili k nam, a smo nedvomno veseli, ko sta se nad našimi vini navduševala tako Steve Spurrier kot Jancis Robinson,« pravi Uroš Valcl, glavni enolog in gonilna sila vinske hiše Marof, ki med desetimi najpomembnejšimi avtorji in mnenjskimi vodji na področju vina vidi tudi Jamieja Goodeja, ki piše o vinu za angleški časopis The Sunday Express in na svojem blogu wineanorak.com, ter Reneja Gabriela, vinskega kritika iz Švice, ki ima zelo močan vpliv na vinsko sceno v Švici, Nemčiji, Avstriji in Italiji. »Njegove ocene so v teh državah še bolj pomembne kot Sucklingove ali ocene Jancis Robinson. To, da smo od Gabriela dobili 18 točk od 20 možnih, je tako, kot bi dobili oskarja za vino v teh koncih. Ampak te ocene same po sebi ne prodajajo vina, gre bolj za potrditev tega, da delaš dobro in da uvozniki in distributerji vedo, da so se dobro odločili, da prodajajo tvoje vino. Je pa res, da zaradi teh ocen lahko prodaš nekaj malega več vina v Sloveniji,« razlaga Valcl.

Najpomembnejši kritiki so dobra pot za promocijo

Miro Munda, vinogradnik in vinar iz Jastrebcev pri Kogu v Jeruzalemu, ki svoja vina trži pod imenom Miro, pa je postal ljubljenec Jancis Robinson. Za svoja vina je od njene ekipe ocenjevalcev trikrat prejel 19 točk od dvajsetih možnih, na njenem portalu pa je tudi najbolje ocenjen slovenski vinar. »Kot opažam, je pri nas strašno ozek krog ljudi, ki spremljajo to, kar se piše zunaj Slovenije o slovenskih vinih. V tujini pa smo navezali nekaj stikov na podlagi članka na portalu Robinsonove. Kontaktirali so me iz Francije, Belgije in Anglije. Vendar zaradi trenutne krize do realizacije ni prišlo, ker je bilo to ravno na začetku lanskega leta, ko se je vinski trg praktično ustavil,« pravi Munda, ki pojasnjuje, da stike s kritiki in ocenjevalci vzpostavlja sam, ker je prepričan, da je to dobra pot za promocijo. »Eno je, če pošlješ vzorce, drugo je, če pisci o vinu sami pridejo k nam. Pa tudi cenovno je to, da kakšnega pomembnega kritika povabiš k sebi, kot pa da v nedogled pošiljaš vzorce na razne vinske sejme po svetu, bolj ugodno. Jancis Robinson je prišla k nam dve leti po tem, ko smo ji poslali vzorce naših vin in jo tudi povabili k nam. Od takrat je bila že štirikrat pri nas. Tudi zasebno,« je še razložil Munda.

Ekipa Roberta M. Parkerja ml., ki s svojimi ocenami določa svetovne vinske trende, pa se je bolj poglobljeno lotila raziskovanja rebule Matjaža Četrtiča, ki vina prodaja pod blagovno znamko Ferdinand. Macerirano rebulo brutus so ocenili z 90 točkami in jo vključili med izjemna vina s kompleksnostjo in karakterjem. »Parker in Decanter imata po mojem mnenju največjo težo med vinskimi kritiki, kar pa neposredno ne vpliva takoj na samo prodajo. Pomaga pa vzpostaviti stike pri uvoznikih in distributerjih. Kljub krizi in temu, da na trgu vlada mrtvilo, imamo precej stikov z novimi trgi, predvsem v Skandinaviji in Franciji,« pripoveduje Četrtič, ki je pred kratkim končal gradnjo nove kleti in napovedal, da je napočil čas, ko se bo treba bolj osredotočiti tudi na domači trg. Je pa Četrtič opazil, da ne glede na vse pohvale, ki jih dobivajo slovenska vina, določeni kritiki Slovenijo ocenjujejo zunaj zahodne Evrope in jo še vedno postavljajo na Balkan ali v vzhodno Evropo. »Zaradi tega nedvomno dobivamo nižje ocene kot na primer Italijani ali Francozi za primerljiva vina. Na svetovnem trgu Slovenija pač ni neki pomemben dejavnik,« je še dodal. Sam svetovnih eminenc na dom ne vabi, so pa v sklopu ekskluzivnega vinskega dogodka MasterClass Brda – Home of Rebula, ki združuje vinarje iz slovenskega in italijanskega dela Brd, v domači kleti kleti že gostili Caroline Gilby, Stephanie Johnson iz revije Wine & Spirits Magazine in Andrewa Jefforda iz revije Decanter.