Se spomnite resničnostnega šova Sanjska ženska? Nekaj časa ga je predvajala tudi slovenska komercialna televizija, bistvo šova pa je bilo, da se moški trudijo okoli ženske, ki jih nato izloča drugega za drugim, dokler ne najde svojega sanjskega, s katerim lahko gre do konca. Se poroči. Ljudje ne sanjamo zgolj o sanjskem partnerju, temveč tudi o tem, kako zelo lepo bi bilo imeti več denarja na računu, s katerim bi nato uresničili sanje o ogromni hiši, potovanju na eksotične destinacije, večdesetmetrski jahti in pa seveda prestižnih avtomobilih. Prav pri njih pa se praviloma zatakne. Kar je za nekoga sanjsko, za drugega ni, in obrnjeno. A štirikolesnik, ki je bil v začetku 90. let za marsikoga vendarle sanjski, sliši na ime volvo 850.
V prvi vrsti je bil namenjen poslovnežem in premožnim družinam, na voljo pa je bil tako v limuzinski kot karavanski različici. Pod za današnje razmere precej škatlasto obliko se je podpisal Jan Wilsgaard, prvič pa je bil na ogled 11. junija 1991 v stockholmski Globe Areni, in sicer kot naslednik S70/V70. Projekt serije 800 so sicer začeli že leta 1978 in ga poimenovali galaxy, zanj pa so zapravili do tedaj največ denarja v zgodovini države. Prototip je bil pripravljen dve leti kasneje, petstopenjski ročni menjalnik pa so razvili sami. Nils Bohlin je v tem času razvijal sistem zaščite ob stranskem trčenju (SIPS), za pogon pa so predvideli petvaljnik. Prodajne načrte so imeli tudi onkraj luže, zato so se zavedali, da morajo imeti tudi samodejnega, ki je bil nared do septembra 1985. Ker v tovarnah na Švedskem niso imeli dovolj zmogljivosti, so se odločili, da bodo model 850 proizvajali v Belgiji. Prodajni slogan se je glasil »Dinamični avto s štirimi unikatnimi inovacijami«, bil pa je prvi volvo v ZDA s pogonom na prednji kolesi. Zavorni dodatek ABS in klima sta bila serijska. Karavanska različica je sledila februarja 1993.
Poslušali nasvete izbranih žensk
Nekaj posebnega je bila različica turbo, katere motor s 225 konji moči (166 kW) je avto do stotice pospešil v 7,1 sekunde, del opreme pa so prvič pri serijskem avtu postale tudi stranske zračne blazine. Različica 850 T-5R (243 KM/181 kW) je imela elektronsko omejeno maksimalno hitrost 244,9 km/h in astronomsko povprečno porabo okoli 15 litrov, izdelali so jih le 6964, kupci pa so imeli na izbiro tri barve zunanjosti, rumeno, črno in zeleno. Novembra 1996 so predstavili štirikolesno gnano različico AWD, ki pa je bila kot karavan naprodaj le na izbranih trgih. V ZDA je bilo sicer kar 45 odstotkov kupcev volvov žensk, zato so že med razvojem poslušali nasvete izbranih 30 žensk, kako 850 narediti ženskam še bolj prijazen. Različica T-5R je bila sicer takrat najmočnejši volvo vseh časov, med letoma 1994 in 1996 pa so ga uporabili celo na dirkah turnih avtomobilov.
»Moj oče je delal pri policiji in se neke noči domov pripeljal s karavansko različico. Vanjo sem se takoj zaljubil. Svoj T-5R sem kupil pred devetimi leti in ga obnovil do potankosti. Namesto samodejnega sem vgradil ročni menjalnik. Volvo je na avto lahko ponosen, saj gre za premijski izdelek, ki je zanesljiv in kakovostno narejen,« pravi Richard Ellison, ponosni lastnik. Njegov ima na števcu prevoženih 220.000 kilometrov, zanj pa je odštel vsega 3000 funtov.
Paru je rešil življenje
Volvo je danes sopomenka za varnost, k čemur je prispeval prav model 850. Ko so imeli Švedi zračne blazine za voznika in sovoznika za nekaj običajnega, so se številne znamke z zamislijo vgradnje šele poigravale, avto pa je odlično sprejela tudi strokovna javnost, zato so bile prodajne številke dobre; skupno so jih med letoma 1991 in 1996 izdelali 716.903. »Sprva nisem bil ravno privrženec tega avtomobila. Oblika mi ni bila všeč. Ko pa sem ugotovil, kako zelo prostoren je karavan, da vanj zlahka zložim svoje kolo, sem spremenil mnenje. Kupil sem obarvanega rdeče. Ko sva z ženo doživela hudo prometno nesrečo, nama je rešil življenje,« je na forumu dejal lastnik pod imenom Necron in se pohvalil, da avto še danes deluje kot ura: »Čeprav je imel dober sloves, pa nisem pričakoval, da bo tako zelo vzdržljiv.«
Za tiste čase je bil nekaj posebnega, lastniku pa je zagotavljal prestiž in vrhunske zmogljivosti. »Je odličen avtomobil klasične karoserijske oblike, s sodobno mehaniko in izjemnimi zmogljivostmi. Slednjih sicer ni mogoče pogosto izkoriščati, a je včasih vseeno dobro vedeti, da si jih lastite. Prestiž pa ima tudi visoko ceno, naj gre za nakup ali za porabljeno gorivo,« je bila končna ocena modela T-5R v testu slovenskega Avtomagazina, v katerem je Vinko Kernc pohvalil videz, motor, menjalnik, bogato serijsko opremo, lego na cesti in zavore, pograjal pa ceno, zdrs pogonskih koles, odpiranje zadnjih šip in porabo goriva. Kdor ga je peljal, dobro ve, o čem govorijo, kdor ga še ni, pa naj ga poskuša peljati. Rabljenih je kar nekaj, cene pa denarnici prijazne.
