Prisilno sterilizirana išče zadoščenje

Začelo se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, prisilne sterilizacije romskih žensk, ki za početje zdravnikov niso vedele, pa so se po zagotovilih nevladnih organizacij dogajale še 30 let pozneje. Spet drugim ženskam so številni zdravniki grozili, da jim bo naslednji otrok odvzet, če ne bodo privolile v sterilizacijo. Veliko žensk je zaradi zdravstvenih komplikacij po posegu tudi umrlo, zakonske zveze mnogih pa so tudi razpadle, ker ženske niso bile več sposobne rojevati otrok. Gorolovo je neželen poseg zdravnikov doletel ob rojstvu njenega drugega otroka. Tako kot druge žrtve sprva sploh ni razumela, kaj so ji storili. Čez čas pa je žalost, da ne bo mogla roditi še enega otroka – najbolj si je želela še eno deklico – prerasla v jezo. Pred dobrimi 16 leti je ustanovila organizacijo, ki se vse odtlej bori za pravice steriliziranih Rominj. Vsaj več sto jih je, ki si od češke vlade želijo opravičilo in kompenzacijo za prizadejano jim telesno pohabljenje ter psihične muke. Češka vlada se je vedno izogibala odgovornosti za prisilno sterilizacijo. Seznamov, katerim ženskam so nasilno odvzeli možnost rojevanja otrok, niso vodili. Po letih kritike Združenih narodov in Sveta Evrope zaradi češke neaktivnosti je pred tamkajšnjimi poslanci zdaj zakon, s katerim bi žrtvam prisilne sterilizacije utegnili dodeliti odškodnine. Dvanajst tisoč evrov naj bi prejele žrtve prisilne sterilizacije, najbolj grozne oblike predsodkov proti romski populaciji. Gorolova bi vsaj malo zadoščenja zdaj res utegnila dobiti, zakon ima namreč podporo vseh političnih strank.