V glavnem mestu zvezne države Kačin na severu Mjanmara je prvič konec februarja pred vojake stopila redovnica Ann Rose Nu Tawng. Počasi se je približala mladim fantom, ki so se pripravljali na zatrtje demonstracij, in jih rotila, naj protestnikom ne storijo nič žalega. Petinštiridesetletna nuna ni bila edina, ki se je od začetka demonstracij pridružila protestnikom v njihovih zahtevah, naj generali ponovno vzpostavijo pred 1. februarjem obstoječe stanje demokracije v državi. Podobno kot leta 2007 ob takratnih protestih za demokracijo v Mjanmaru so se tudi tokrat državljanom pridružili budistični menihi, katoliški duhovniki in redovnice. Ko se je postavila pred policiste, jih je nagovorila z besedami največje pripravljenosti za žrtvovanje. »Ne streljajte na te otroke in ne mučite jih! Streljajte name, ubijte mene!« jim je dejala kleče. Dva izmed policistov je tako ganila s svojim pozivom, da sta padla na kolena in roki sklenila v molitev. A njen poziv ni ustavil pohoda varnostnih sil na protestnike. Odtlej se je s podobnimi pozivi vojakom in policistom poskušala že večkrat postaviti v bran protestnikom. Vsakič neuspešno. Toda odnehati ne namerava. Strahu, da bi krogle dosegle tudi njo, nima. Ko je februarja videla, kako so pod streli padli prvi protestniki, se je sprijaznila tudi z lastno smrtjo.
Neustrašna nuna proti hunti
Zatiranje množičnih protestov v Mjanmaru dober mesec dni po vojaškem puču postaja vse bolj nasilno. V napadih varnostnih sil na demonstrante je umrlo že več kot 60 ljudi, nasilju pa ni videti konca. Protesti so zdaj dobili tudi svojo ikonično sliko upora, podobno tisti, ko so se leta 1989 na pekinškem Trgu nebeškega miru protestniki s svojimi telesi zoperstavili bližajočim se tankom.
![Redovnica Ann Rose Nu Tawng je policiste na kolenih prosila, naj ne streljajo na protestnike.](/i/as/2021/03/12/1305596.jpg)
Redovnica Ann Rose Nu Tawng je policiste na kolenih prosila, naj ne streljajo na protestnike. (Foto: Reuters)