Dokončanje doma starejših v Selih pri Osilnici, zgrajenega leta 2007, je bila ena od koalicijskih zavez aktualne vlade. Toda vse kaže, da je bila to zaveza s figo v žepu. Zadnji žarek upanja je zasijal avgusta lani, ko je pristojni minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj za RTV Slovenija izjavil, da bo vlada to koalicijsko pogodbo izpolnila. Da torej denar je in da bodo domu dali vsebino. Toda od takrat naprej so v Osilnici deležni zgolj hladnih prh, zadnje pred nekaj dnevi, ko je na poslansko vprašanje Primoža Siterja (Levica) minister pojasnil, zakaj dom v Osilnici »ni optimalna izbira«.
Siter je na ministra med drugim naslovil vprašanje, zakaj ministrstvo ni izpolnilo obljube o nadaljevanju gradnje doma v Osilnici in kje se je zataknilo. Minister Cigler Kralj je postregel s pojasnilom, ki pa je Osilničane precej razburilo. »Ministrstvo podpira idejo o investiciji v občini Osilnica, vendar pa se moramo zavedati omejitve te lokacije. Zaradi lokacijske specifike objekta dogovori o različnih možnostih dejavnosti, ki bi se v objektu izvajale, še potekajo, zato končna odločitev še ni znana,« je med drugim zapisal. Takoj zatem pa: »Oddaljenost od javnih institucij, kot so zdravstveni dom, laboratorij, bolnišnica, urgenca, zobozdravnik, okulist, vzdrževalec slušnih aparatov (do prvega zdravstvenega doma je 45 minut vožnje, do bolnišnice pa eno uro), predstavlja preveliko oviro za ustrezno delovanje doma za starejše in zato dom za starejše na omenjeni lokaciji ni optimalna izbira.«
Loški Potok lahko, Osilnica ne
»To je povsem za lase privlečen izgovor!« je ogorčena županja Osilnice Alenka Kovač. Kot pravi, je bilo najprej vprašanje ministrstva, kje bomo dobili uporabnike. Pa so brez težav našteli več kot 70 starostnikov iz bližnje in daljne okolice, ki bi z veseljem jesen življenja preživljali v domu sredi neokrnjene narave v deželi Petra Klepca. Potem je ministrstvo skrbelo, kje bodo dobili kader. Ko so zgolj malo potipali po facebooku, so prejeli okoli 40 potencialnih prošenj. Občina je pridobila tudi krovno ustanovo, ki je bila pripravljen osilniški dom vzeti za svojo dislocirano enoto, in ustanovo, ki bi tukaj imela svoj negovalni oddelek in s katero je podpisala tudi že pismo o nameri.
»Zdaj, ko je ministrstvu zmanjkalo argumentov, je izpostavilo oddaljenost od zdravstvenih storitev. Kako pa lahko denimo deluje dom v Loškem Potoku, ki je enako oddaljen od teh storitev kot naš dom?« odgovarja Kovačeva. »In kako lahko s tem živimo vsi mi tukaj in naši starostniki? Saj jih tudi zdaj vozimo na preglede uro daleč ali pa še kam dlje, tudi na drugi konec Slovenije, če je treba, pa ni nobenih težav.«
Novi dopis za ministra
Kot pravi, je že ničkolikokrat pisala ministru, vsem poslanskim skupinam, trikrat je bilo o tem postavljeno poslansko vprašanje, pisala je celo premierju Janezu Janši (odgovora ni dobila). Ravno včeraj je ponovno sestavljala dopis za ministra. »Če tudi to ne bo pomagalo, nam očitno ne bo preostalo drugega, kot da protestiramo v Ljubljani. Res ne vemo več, kaj naj še storimo.«
V dom so v času gradnje vložili poldrugi milijon občinskega in državnega denarja, pridobljenega prek Razvojnega centra Novo mesto. Za dokončno ureditev trinadstropne stavbe s površino 4500 kvadratnih metrov bi po oceni občine potrebovali še okoli štiri milijone evrov. Pred časom se je pojavil celo neki zasebni investitor, ki pa si je nato nenadoma premislil.
