Vlada je na današnji seji začela obravnavo predloga zakona o debirokratizaciji. Predlog zakona, ki ga je pripravil lani ustanovljeni vladni strateški svet za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju, predvideva uvedbo socialne kapice za plačilo prispevkov pri plači v višini 6000 evrov bruto. To bi pomenilo, da zaposleni z višjo plačo od tega zneska ne bi plačevali višjih prispevkov za socialno varnost kot tisti, ki imajo plačo 6000 evrov bruto. Nad tem zneskom bi se obračunavala le akontacija dohodnine. Zaposleni bi tako plačal največ 1326 evrov, delodajalci pa največ 966 evrov prispevkov za socialno varnost. Cilj predlagane socialne kapice naj bi bila razbremenitev razvojnega kadra, zmanjšanje stroškov dela ter hitrejši razvoj in povečanje konkurenčnosti podjetij.
Povečanje pooblastil državnih sekretarjev
Strateški svet za debirokratizacijo, ki ga vodi nekdanji prvi mož davčne uprave Ivan Simič, predlaga tudi spremembe pri registru prebivalstva in možnost elektronskega vročanja upravne pošte. Poleg imena, priimka, matične številke in hišnega naslova prebivališča bi v register vnesli še elektronski naslov in s tem naslovom povezano mobilno številko. Sporočanje teh dveh podatkov načeloma ne bi bilo obvezno, izjema bi bili posamezniki, ki bi za več kot 14 dni zapustili stalni naslov prebivališča. Po predlogu zakona bi se plačilo s plačilno kartico štelo za negotovinsko plačilo, račun pa bi končnemu kupcu moral prodajalec izdati le na njegovo zahtevo.
Predlog vključuje tudi ustanovitev registra predpisov, ki bi zakonodajo naredil preglednejšo. Vanj naj bi bili sicer vključeni le državni predpisi, torej zakoni in podzakonski predpisi, ki jih sprejemajo DZ, vlada in ministrstva. Poleg tega je v predlogu zakona predvideno povečanje pooblastil državnih sekretarjev. Ti bi lahko v primeru potrditve zakona izdajali odločbe v upravnih postopkih, kar so lahko do zdaj počeli le ministri.
Gospodarstvo podpira uvedbo socialne kapice
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje Manager, Klub slovenskih podjetnikov SBC in AmCham Slovenija, ki sodelujejo v okviru Gospodarskega kroga, podpirajo uvedbo razvojne oziroma socialne kapice. Prepričani so, da bo Slovenija postala privlačnejša za vrhunske kadre, ki so nujno potrebni za zvišanje dodane vrednosti, in zaustavila njihove odhode v tujino. Poleg tega je razvojna kapica po njihovi oceni tudi korektna; ker je višina pokojnine v Sloveniji omejena, je smiselno, da je omejena tudi višina prispevkov. Pomen in smiselnost kapice je po njihovih besedah prepoznala tudi večina držav v EU – v praksi jo je namreč uvedlo že 19 članic.
V delodajalskih organizacijah sicer menijo, da je kapica določena previsoko. Po zadnjih podatkih Finančne uprave RS je namreč v Sloveniji prejemalo bruto plačo, višjo od 6000 evrov bruto mesečno, nekaj manj kot 17.000 oseb oziroma le dober odstotek vseh davčnih zavezancev. Da z njo ne bi zajeli le plač menedžmenta, ampak predvsem najbolj produktiven razvojni kader, bi jo bilo po njihovem treba v nekaj letih postopoma znižati do 2,5-kratnika povprečne plače v državi oziroma do 4600 evrov bruto. Pri tem dopuščajo tudi možnost, da bi bila kapica v veljavi samo za tiste, ki so vključeni v registrirane raziskovalne razvojne skupine.
»Kapica bi koristilasamo najbolj premožnim«
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ocenjujejo, da predlog zakona zmanjšuje pravno varnost ljudi, spreminja sistem obveščanja o pravicah javnih uslužbencev in daje velika pooblastila državnim organom. Avtorjem osnutka očitajo tudi poskus zmanjševanja solidarnosti v družbi.
Socialna kapice pri meji 6000 evrov bruto po prepričanju ZSSS ne bo razbremenila razvojnega kadra in ne bo pripomogla k večji produktivnosti in razvoju podjetij. Po oceni Levice, ki predlogu prav tako nasprotuje, bo služila izključno dvigu plač »elitne kaste menedžerjev, najbolje plačanih zdravnikov in odvetnikov«. Menedžerju s plačo 20.000 evrov bruto denimo bi se neto plača zaradi socialne kapice povišala še za 2200 evrov.
Po drugi strani pa naj bi socialna kapica po oceni ZSSS in Levice povzročila še dodatno zmanjšanje prihodkov v blagajne socialnega zavarovanja ter negativen vpliv na javne finance. Po oceni Levice bi izpad prihodkov znašal okoli 140 milijonov evrov, po izračunih ZSSS pa nekje med 150 in 250 milijoni evrov, kar bi lahko pomenilo veliko tveganje za sedanji obseg socialnih pravic.
