Tako imenovane direktorske prevare so postale znan pojav tudi pri nas, še bolj pa v tujini. V imenu direktorja spletni goljufi računovodstvu družbe pošljejo elektronsko sporočilo z navodili o nakazilu več deset tisoč evrov na transakcijski račun v tujini. Računovodkinja verjame sporočilu (najbolj spretni ponaredijo vse od glave do fonta črk) in nakaže denar na račun. Ne ve pa, da njen šef o tem nič ne ve. Denar je izgubljen… Največkrat pristane nekje v Veliki Britaniji ali Španiji. Imetniki bančnih računov so tako imenovane denarne mule, nakazani znesek praviloma takoj dvignejo in ga po drugi denarni poti nakažejo pravim goljufom, določen znesek pa obdržijo kot provizijo za opravljeno storitev. Tudi sled za denarjem je izgubljena.
Tak nelegalno pridobljen denar pa je treba, če ga želijo zlikovci uporabiti, oprati. Nekaj pralcem denarja so na prste stopili naši kriminalisti. Več o preiskavi je povedal vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto policijske uprave Ljubljana Martin Rupnik: »Kriminalisti so v začetku minulega tedna končali obsežno preiskavo več kaznivih dejanj pranja denarja, ki so bila storjena v hudodelski združbi vsaj petih osumljencev. Opravljenih je bilo 25 hišnih in osebnih preiskav, trem osumljencem pa je bila odvzeta prostost in so bili privedeni pred preiskovalnega sodnika, ki je za vse tri odredil pripor.«
Zasegli 170 tisočakov
Razkril je še, da je šlo za pranje denarja, ki izvira iz direktorskih prevar v Veliki Britaniji. In kako je potekalo? Lažni »direktor« je po prej opisanem modelu pošiljal oškodovancem (tudi v tujini) zahtevke za nakazilo denarja, in sicer na račun, ki je bil odprt prav v Sloveniji. Kdo so bili organizatorji direktorskih prevar, naši policisti ne vedo. Vedo pa, kdo naj bi bili tisti, ki so denar pri nas prejeli, ga »oprali« in poslali nazaj šefom. »Poudariti pa je treba, da predkazenski postopek glede goljufij poteka v tujini, ne pri nas. Pranje denarja pa je prevzela slovenska policija,« je pojasnil Rupnik. Za kaznivo dejanje pranja denarja v hudodelski združbi je sicer zagrožena kazen do deset let.
»Organizatorji kaznivih dejanj so uporabili večje število pravnih in fizičnih oseb v Sloveniji in tujini. Po trenutnih podatkih je bilo v tujini storjenih več kaznivih dejanj goljufij s škodo v skupnem znesku okoli 300.000 evrov, policiji pa je na računu slovenske pravne osebe uspelo zavarovati več kot 170.000 evrov, pridobljenih z goljufijo. Pri hišnih preiskavah je bilo zaseženo veliko elektronskih naprav in listinske dokumentacije, prav tako pa še večja vsota gotovine, dve pištoli, bokser in manjša količina prepovedanih tablet,« je še dodal prvi ljubljanski kriminalist.
