Vino s čokolado, čilijem in konopljo

Prvo čokoladno vino je chocolat impérial

Čokolada in vino po vseh kulinaričnih zakonitostih nedvomno sodita skupaj. Da pa sta se znašla skupaj še v steklenici, je »kriv« Aleš Kunej iz Brestanice. Da je prišlo do tega, sicer ni ravno veliko naključje, saj imajo pri Kunejevih bogato tradicijo pridelave vin in obenem še proizvodnjo čokoladnih dobrot, združeno v eno samo veliko Hišo, trt, vina in čokolade, kot so poimenovali svojo blagovno znamko oziroma posestvo. Chocolat impérial pa je njihovo aromatizirano vino, ki je hkrati prvo tovrstno slovensko »vino«. »Naslanjamo se na bogato tradicijo tako na področju vina kot čokolade, saj so nekoč rajhenburški trapisti izdelovali prvo čokolado na slovenskih tleh, hkrati pa so bili tudi odlični vinogradniki,« razlaga Kunej. Družinski vinogradi, ki jih obdeluje že peta generacija, ležijo v vinorodnem okolišu Bizeljsko - Sremič, tudi na nekdanjih trapistovskih legah, ki so že nekoč dajale odlična vina. Vino z okusom čokolade po njegovih besedah spominja na čokolado, je pa vino, ki se mu mora uradno sicer reči aromatizirana pijača na osnovi vina. Receptura je dobro varovana družinska skrivnost, kar je bilo nekoč tod že značilno za menihe trapiste, ki so o recepturah za izdelavo čokolade strogo molčali oziroma so jih le predajali z mojstra na vajenca, tik preden se je mojster upokojil. Za »čokoladno vino« je po Kunejevih besedah prav tako zelo pomembno, da suho rdeče vino več let zori v sodih, preden ga aromatizirajo s čokolado. Pri chocolat impérialu gre za rdečo zvrst iz sort modre frankinje, modrega pinota in dornfelderja, čokoladni beli brat impérial blanc pa je pridelan na osnovi bele vinske zvrsti iz sort chardonnay, sauvignon in laški rizling, ki jo po večletnem zorenju v hrastovih sodih po posebni recepturi oplemenitijo z aromatično belo čokolado. Kot pravi Kunej, je pridelava vin v družini sicer osredotočena na kakovostna in vrhunska vina, »čokoladno vino« se je dobro obneslo pri promociji, saj je prav zaradi te kulinarične posebnosti marsikdo izvedel tudi za njihovo družinsko vinsko hišo in čokoladnico, ki je v neposredni bližini prenovljenega gradu Rajhenburg. Povpraševanje po čokoladnovinski dobroti je po njegovem mnenju precejšnje.

Drugo slovensko »čokoladno vino« pa prihaja iz Istre. »Čokoladno« desertno vino pozne trgatve refoška in z dodatkom čokolade pridelujejo na vinogradniško-oljkarskem posestvu kmetije Vina Montis & Eko Laura na Montinjanu. Kot je povedala Elizabet Bordon, gre sicer za majhno produkcijo, vino v kombinaciji s čokolado pa so po nekaj testnih poskusih in posledičnem navdušenju poskusnih pivcev dali na trg predvsem za popestritev ponudbe. Način pridelave je, kot pravi, hišna skrivnost, po ustekleničeni čokoladi, poročeni z refoškom, pa po njenem opažanju največ povprašujejo za darila in tisti, ki iščejo nekaj ekstravagance v povezavi z vinom. Je tudi priljubljen zaključek vinskih pokušenj na družinski kmetiji.

Konopljino in čili vino

Aleš Kunej je zaslužen tudi za prvo »konopljino vino«, ki ga je razvil za naročnika konoplja.net, podjetje, ki prodaja in trži različne pridelke in izdelke iz industrijske konoplje. »Konopljo smo določeno obdobje macerirali v rdečem vinu in ugotovili, da vinu spremeni vonj in okus, vendar v pozitivnem smislu. Po dodatku konoplje vino deluje presenetljivo sveže, ima prijeten zeliščni vonj in je polnega okusa,« pravi Kunej, pijača pa ima po njegovem razmišljanju veliko perspektivo tudi z zdravstvenega vidika. »Rdeče vino je z bogatimi antioksidanti že sicer kompleksna pijača, vendar z dodatkom konoplje postane še bolj kompleksna. Bogastvo te pijače je v konopljinih terpenih, ki se s pomočjo hladne maceracije alkohola v vinu izlužijo iz konoplje. Alkohol v vinu pa ne more izlužiti kanabinoidov, zato ti niso zaznavni v pijači, kar smo dokazali s pomočjo laboratorijskih analiz. Po drugi strani gre za pijačo z dvojnimi antioksidanti, ki so prisotni tako v rdečem vinu kot v konoplji. Zato je ta pijača še dodatno zaščitena pred oksidacijo,« je še povedal Kunej.

Posebnež na Slovenskem je tudi »čili vino«, ki je, kot trdi Matic Vizjak, prvo pikantno vino na svetu oziroma prva aromatizirana pikantna pijača na osnovi vina. Vizjakovi so na svoji kmetiji v Šmarju pri Jelšah specializirani za čebelarstvo in za vzgojo in predelavo čilijev, imajo pa tudi svoj vinograd, Matic je hkrati idejni vodja prvega festivala čilijev v Sloveniji. Nič čudnega torej, da je v steklenici sparil skupaj vino in čili. V beli verziji »čili vina« so se skupaj srečali laški rizling in sauvignon, ki prihajata iz domačih vinogradov, rumeni muškat, ki je iz vinograda prijatelja, ter sortni izbor domačih čilijev, v rose različici pa sta rumeni muškat, ki mu barvo krepi naravni ekstrakt gozdne jagode, in seveda prav tako sortni izbor različnih sort čilijev. Kot pravi Matic, je bilo na začetku potrebnega kar nekaj potrpljenja, da je lahko brzdal pekočino v vinu, toda izziv mu je bil, da naredi vino pitno in hkrati posebno. Gre za »vino«, ki mu dodajajo čilije še v fazi maceracije, ne zgolj na koncu vinifikacije, ko je vino že v sodih. »Mora pa biti kvalitetno vino, tako kot morajo biti izbrane prave arome čilijev,« razlaga Vizjak.

Na začetku je bil deležen zgražanja, češ da je to, da se v vino tlači še kaj drugega kot grozdje, poniževalno do vseh vinogradnikov in vinarjev ter da uničuje kulturo pitja vina, vendar se je po nekaj osvojenih medaljah, ki jih je za svoj produkt dobil na enem izmed ocenjevanj v ZDA, na katerem je tudi Aleš Kunej za svoja čokoladna in konopljino vino prejel tri bronaste medalje, stanje spremenilo. »Ko sem prišel iz New Yorka z zlato in dvema srebrnima medaljama, se je kar naenkrat zgodba obrnila. Izbran sem bil za najbolj inovativnega kmeta v državi, čestitke so padale z vseh strani, tudi marsikateri vinar mi je čestital,« se začetkov spominja Matic Vizjak. Največ povpraševanja po vinu s čilijem je, pravi, iz ZDA; upa, da bo ameriški postal njegov glavni trg. V Sloveniji se ga največkrat kupuje kot posebno darilo.