V Prešernovem gledališču Kranj so se odločili, da letošnji Teden slovenske drame, sicer že 51. po vrsti, zaradi še vedno negotovih epidemioloških razmer prestavijo na prvo polovico novembra; ta osrednji festival slovenske dramske pisave bi se sicer moral začeti 27. marca, vendar pa ga v trenutnih razmerah ne bi mogli izpeljati na primeren način. Pri tem velja omeniti, da je bil tudi lanski, jubilejni festival izveden v precej okrnjeni obliki, saj sta bila zaradi epidemije prvič v zgodovini odpovedana tekmovalni in spremljevalni program.
Obsežen nabor predstav
S premikom v jesen, ko bodo možnosti za obisk gledaliških predstav v živo nemara vendarle večje, se želijo takšnemu razpletu letos izogniti, sicer pa je vsebinska podoba festivala že znana: selektor Rok Andres si je namreč ogledal 38 uprizoritev, ki so v lanskem letu kljub epidemiji in okrnjeni gledališki dejavnosti nastale na podlagi slovenskih dramskih predlog, v tekmovalni program je izbral šest predstav, v spremljevalnega še pet (med njimi postavitev drame Vladimir Matjaža Zupančiča v gledališču Stojana Bačvarova iz bolgarske Varne); predlagal je tudi dodaten spremljevalni program, v katerem bi se predstavili različni gledališki projekti, ki so med epidemijo nastali na spletu, kot na primer Monologi s kavča, ki so jih v režiji Maše Pelko in Luke Marcena pripravili prav v kranjskem teatru. Del festivala naj bi bilo tudi osem bralnih uprizoritev, ki so jih nameravali lani predstaviti na festivalu dramske pisave Vzkrik! (ta je bil ravno tako odpovedan).
»Število videnih uprizoritev sicer opazno odstopa od povprečja preteklih let, ko je običajno nastalo okoli 50 ali še več predstav po domačih predlogah, kar je neposredna posledica zaostrenih pogojev za delo v preteklem letu, sploh v neinstitucionalnem polju, kjer je bil upad produkcije občuten,« ugotavlja Rok Andres, ki dodaja, da je bilo na ravni besedil opaziti precejšnjo zvrstno pestrost, pri čemer pa večino uprizoritev povezuje oblikovanje jasnega stališča do obravnavane tematike. Opaža tudi, da je drugače kot v preteklosti le malo predstav nastalo na podlagi slovenskih klasikov: »Uprizoritvene ekipe posegajo po novih besedilih, velik delež predlog nastane med samim ustvarjalnim procesom, vidna pa je tudi zastopanost mlade generacije avtoric in avtorjev.«
Nominiranci že marca
Nekaj festivalskega sporeda bodo izvedli že spomladi, torej v običajnem terminu, gre zlasti za vsebine, ki jih je mogoče pripraviti tudi v sedanjih okoliščinah. Svoje delo je na primer že opravila strokovna žirija za nagrado Slavka Gruma, namenjeno najboljšemu izvirnemu dramskemu besedilu leta, ki bo poleg tega odločala tudi o nagradi za mladega dramatika in podelitvi Grün-Filipičevega priznanja za dosežke na področju dramaturgije.
Omenjeno žirijo sestavljajo Matej Bogataj, Srečko Fišer (predsednik) in Amelia Kraigher; obravnavali so 36 besedil, prispelih na natečaj za Grumovo nagrado, nominirance pa bodo objavili na svetovni dan gledališča, 27. marca, ko se festival običajno začne. V pomladnem delu festivala bodo izpeljali še pogovore z nominiranci, tradicionalno delavnico dramskega pisanja, ki jo bo tokrat vodila Kim Komljanec, in projekt razvijanja kratkih dramskih besedil po spletni platformi zoom.
