Poslabšanje ekonomske enakosti je posledica treh »udarcev«, ugotavljajo strokovnjaki v najnovejšem poročilu Svetovnega gospodarskega foruma. Ženske so namreč bolj zastopane v poklicih, ki jih je prizadela avtomatizacija oziroma digitalizacija, premalo žensk se odloča za poklice, kjer plače najhitreje rastejo, in veliko žensk nima varstva za otroke ali dostopa do kapitala.
Za zmanjšanje vrzeli med spoloma in spoštovanje raznolikosti se zavzemajo tudi naši sogovorniki iz podjetij, ki so finalisti Zlate niti. »Delujemo v panogi, ki jo pogosto omenjajo zaradi pomanjkanja raznolikosti v strukturi zaposlenih. Zato si močno prizadevamo, da bi ta trend obrnili in s svojimi politikami postali zgled tudi drugim tehnološkim podjetjem. Postati želimo najbolj vključujoče podjetje s programsko opremo na svetu. Smo prvo globalno IT-podjetje, ki je pridobilo certifikat EDGE, vodilni svetovni standard za enakost spolov na delu. Trenutno je zastopanost žensk v celotnem SAP približno 33-odstotna, zastopanost žensk na vodstvenih položajih pa približno 27-odstotna,« je povedal Marko Drev, generalni direktor SAP Slovenija.
Kdo ruši stereotipe?
V Sloveniji so ženske večinske lastnice le 13,3 odstotka podjetij, majhen je tudi delež žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu, so oktobra lani ugotovili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Ena izmed tistih, ki je na začetku svoje menedžerske kariere porušila kar nekaj stereotipov, je Sabina Sobočan, direktorica podjetja Varis Lendava, kjer je zaposlenih 245 ljudi. Biti ženska v gradbeništvu je že eden od njih. »Že pogled v našo zaposlitveno strukturo daje lep izkaz tega, da podpiramo raznolikost zaposlenih. Pri nas so zaposleni tako moški kot ženske. Kljub panogi, s katero se naše podjetje ukvarja, naša proizvodnja zaposluje tudi ženski kader, ki opravljajo na prvi vtis za nekoga mogoče 'moška dela'. Smo tudi kulturno, mednarodno in generacijsko barvita družina. Uspešno krmarimo z različnimi starostnimi generacijami, saj se pri delu združujejo mladi, stari komaj 18 let, kakor tudi zaposleni tik pred upokojitvijo, kar pomeni stari čez 60 let. Mogoče bi izpostavili letošnji sistem usposabljanja, ko bomo nekatere delavce priučili tudi za druga delovna mesta in med temi so tudi ženske, ki se bodo usposobile za delo keramičarja,« je pojasnila Sobočanova.
Dolgoletna direktorica podjetja List Mirjam Kerpan Izak je tudi orala ledino na svojem področju. Zanjo spoštovanje drugačnosti pomeni, da ne vsiljuješ drugim lastnih prepričanj in svojega načina življenja. »V našem podjetju, kjer je 17 zaposlenih, v strokovnem smislu ni razlike med spoloma. Imamo 9 moških in 8 žensk pa tudi starostno segamo od 25 do 58 let. Naj povem, da smo bile pred leti v našem IT-podjetju zaposlene samo ženske – 5 dam; takrat smo predstavljale izziv nekaterim našim poslovnim partnerjem, ne pa same sebi. Zdaj se je situacija bistveno spremenila, pred 10 do 15 leti pa sem kot takratna vodja razvoja po telefonu večkrat slišala: »Dajte mi kakšnega računalničarja, da se bova midva zmenila…« se spominja Kerpan-Izakova.
Do leta 2030 skoraj tretjina prekvalifikacij
Do leta 2030 se bo moralo do 28 odstotkov žensk zaradi avtomatizacije tehnologije usposobiti za drugo vrsto dela in preiti v višje prekvalificirane vloge, kaže raziskava McKinsey Global Institute. Če ne, se bodo soočale z naraščajočo vrzeljo v plačah, napredek v smeri enakosti pa se bo tako upočasnil. »Avtomatizacije in digitalizacije ne dojemamo kot grožnje, ki nam bo odvzela službe, ampak kot element, ki bo v bodoče zagotovo spremenil način dela, a bo obenem ustvaril dodatne priložnosti za zaposlene, tako ženske kot moške. S pomočjo tehnologije bodo lahko zaposleni dosegali položaje z večjo dodano vrednostjo, ponavljajoče se naloge pa bosta vedno bolj prevzeli avtomatizacija in umetna inteligenca. V prihodnosti se bodo vsi zaposleni morali soočiti z novimi izzivi, ki jih bodo prinesle napredne tehnologije. Učenje novih veščin in prilagodljivost bosta ključnega pomena, zagotovo pa bodo te omogočile tudi številne nove priložnosti za oba spola. Na globalni ravni SAP zaposlenim ponuja več kot milijon tečajev, poleg obveznih poklicnih usposabljanj pa dodatno izobraževanje izkoristi več kot 90 odstotkov zaposlenih. Ti programi omogočajo večjo raznolikost v starosti, spolu, kulturi in miselnosti ter ustvarjajo okolje, v katerem zaposlene spodbujamo k eksperimentiranju, kjer se lahko izrazijo edinstveni talenti in kjer zaposlene opolnomočimo za vodenje z namenom,« je prepričan Drev.
Vidne in nevidne ovire
Na vprašanje, s katerimi ovirami se v Sloveniji največ soočajo ženske, je prva dama podjetja Varis Lendava odgovorila: »Tako kot po vsem svetu je tudi v Sloveniji ženskam že od nekdaj pripisana vloga mame in gospodinje. V Sloveniji smo v zadnjih desetletjih dosegli, da imajo ženske na splošno boljšo in višjo izobrazbo kot moški, torej imajo specifično znanje in tehnološko podkovanost, kljub temu pa se na svoji karierni poti srečujejo z marsikaterimi ovirami. To so zlasti družinsko življenje, pomanjkanje mentorjev oziroma oseb, ki bi jih na karierni poti usmerjale, ter pomanjkanje formalnih in neformalnih poznanstev.« Sobočanova je dodala, da bo v prihodnje potrebna večja mera interdisciplinarnosti, to je zmožnost integriranja znanja in načinov mišljenja na več različnih področij, sposobnost obdelave velikih količin informacij ter sposobnost kritičnega razmišljanja. »Čeprav smo moderna družba, so velikokrat ženske tiste, ki vodijo domače gospodinjstvo in skrbijo za otroke. Specifična znanja in tehnološka podkovanost se mi ne zdijo prevelika ovira, problem je čas, kako in kdaj priti do teh znanj,« pravi Kerpan-Izakova, ki se strinja, da bo v prihodnje vedno več osebno usmerjenih storitev, ki bodo od posameznika zahtevale široko znanje in interdisciplinarnost, ne glede na spol.
