Zgodba se vrti okrog nakopičenih prihrankov prebivalstva v obdobju pandemije. Ali bodo ti prihranki šli v potrošnjo ali bodo ostali na računih? Če bodo šli v potrošnjo, ali bo ponudba dohajala povpraševanje? Ali se bo povečala inflacija? Američani že nekaj časa razmišljajo v tej smeri, tako da so dvignili donosnost svoje desetletne obveznice z 0,9182 odstotka z začetka leta na trenutnih 1,485 odstotka, torej za več kot 60 odstotkov. Posledično se je dvignila zahtevana dividendna donosnost ameriških delnic, kar je seveda potisnilo delniške tečaje navzdol. Direktor ameriških Zveznih rezerv Jerome Powel trge miri in zagotavlja, da inflacija ostaja pod 2 odstotkoma in da ne razmišljajo o dvigu obrestnih mer pred letom 2023. Hkrati je cilj Zveznih rezerv čim nižja brezposelnost. Če vse njihove trditve držijo, se nam z njihove strani obeta še obsežnejši odkup obveznic. ECB za evrsko območje zagotavlja, da jih za zdaj dvig donosov evropskih obveznic ne skrbi. Donos nemških desetletnih obveznic se je dvignil z –0,52 odstotka z začetka leta na zdajšnjih –0,306 odstotka, torej za tretjino manj kot donos primerljivih ameriških državnih obveznic. Je pa ECB v isti sapi zagotovila, da bo povečala odkup obveznic, če bo to potrebno za stabilizacijo trga.
Vrnimo se k zadnjemu, na začetku omenjenemu R – re-opening. Ali po slovensko k ponovnemu odprtju javnega življenja oziroma njegovi normalizaciji. Ameriški predsednik Biden je ta teden izjavil, da »bomo ob tem času prihodnje leto normalno zadihali«. Pri tem so ga svetovalci opozorili, naj v svoji izjavi ne navede natančnega časa, »ker tega ne vemo zagotovo«.