Žalosti in skrbi me, da je v Sloveniji takšen način komunikacije skozi obračunavanje in gnev do drugače mislečih vse pogostejši in da se zdi, kot da je to že nekaj normalnega. A to ni normalno, proti temu se moramo boriti. Svoboda govora v demokraciji je v tem, da svoje mnenje poveš na primeren način, če se z nekom strinjaš ali pa ne, in da si pripravljen sprejeti kritiko ter se nanjo odzvati na dostojen način. Vem, da nimam vedno prav, a povem, kar mislim, da je prav. Odzivi pa so pogosto res ostudni. Če se določena stranka pritožuje nad sovražnim govorom do sebe, bi se morala pogledati v ogledalo, od kod ta sovražni govor in kje se goji – na obeh skrajnih polih, tako na skrajni levici kot na skrajni desnici. Sama bi prepovedala vse lažne račune na twitterju, ker od tam prihaja največ laži, manipulacij, za katere nihče ne odgovarja. Sama jih največkrat prezrem in grem naprej. Če se nekdo tako izraža, namreč to največ pove o njem, ne o meni. Ne vem, s kakšnimi občutki o sebi se ti ljudje zjutraj pogledajo v ogledalo, potem ko so prejšnji dan namerno širili laži in zlo. Nedeljski dnevnik

Nepreslišano Ljudmila Novak