Dalanda Diallo, plesalka in soustanoviteljica kulturno-umetniškega društva Baobab, pravi, da je za Afričane in njihove družine v Sloveniji pomembno, da se povezujejo in ohranjajo stik z afriško celino, zato je leta 2009 ustanovila zbor Sankofa. Ob pevcih iz Nigerije, Zimbabveja, Burundija, Gvineje, Gabona in Komorskih otokov pojejo tudi Slovenci, ki jih privlačijo glasbeni stili iz različnih predelov Afrike. Ljudem bi radi približali njeno glasbeno bogastvo. »Afrika ima nesrečo, da jo razumejo kot eno veliko državo, kar sploh ni. Tukaj je ogromno držav, jezikov in različnih kultur,« pojasni Diallova. Z njo se strinja članica zbora Sharon Lence iz Nigerije, ki že osmo leto živi v Sloveniji. »Mediji lahko ljudi zelo hitro prepričajo, da nasedejo vsaki zgodbi o Afriki. Zato je dolžnost nas, ki smo tukaj, da povemo, kaj je res in kaj ni. Jaz vam bom vedno povedala svoj del zgodbe.«
V zboru, ki ga vodi Matej Virtič, prepevajo tradicionalne in sodobne afriške pesmi, pa tudi avtorske pesmi svojih članov. Imenujejo se po ganskem simbolu, ki s podobo v obliki ptice simbolizira učenje od preteklosti. Idejo zanj je dal eden izmed pevcev Max Zimani, za katerega ima glasba neprecenljivo vrednost. Pred več kot tridesetimi leti je še kot študent računalništva in informatike prišel iz Zimbabveja v Slovenijo. Brez glasbe, pravi, bi umrl. »Ne predstavljam si življenja brez nje. Glasba, tako kot hrana, je odlično sredstvo za delitev različnih izkušenj. To, da lahko poješ glasbo iz neke druge dežele in pri tem uživaš, je obogatitev.« Vsaka stvar, ki se je zgodila nekoč, koristi in pomaga v prihodnosti, je prepričana Diallova. »Tudi mi se oziramo nazaj, mogoče k svoji dediščini, k svoji kulturi in poskušamo to uporabiti zdaj, v tem prostoru, kjer živimo,« pojasni.
Dobrodošel vsak, ki širi ljubezen
Ko je bila Sharon Lence še otrok, je bila njihova hiša v mestu Maiduguri, v severovzhodnem delu Nigerije, polna otroškega razgrajanja njenih bratov in sester. Njena mati je zato, utrujena od vrveža, ob koncih tedna otrokom rekla: »Dobro, tisti, ki bo več plesal, bolje pel, bo dobil nagrado.« Glasba je tako postala neločljiv del njenega življenja. »Sankofa mi veliko pomeni, ker me spominja na dom, čeprav so tudi pevci v zboru kot moji bratje in sestre. Moj petletni sin ima tako rad vse naše pesmi, da želi, da mu jih pojem ves čas.« Pravi, da je pomembno, da se v novo družbo integriraš, kar sama velikokrat počne ravno prek glasbe. »Skozi pesmi se lažje naučim jezika ali poskušam dobiti več od drugih kultur, glede na to, kakšne pesmi pojejo.« Zdi se ji dobro, da Sankofa združuje ljudi, ki imajo radi afriške pesmi in kulture. »Dobrodošel je vsak, ki bi rad prispeval in širil ljubezen. Pomembno je deliti.«
Slovenka Metka Bahlen Okoli se je zboru pridružila pred petimi leti. Afriška glasba jo je od nekdaj privlačila. Zaradi posebne ritmike in melodike ji je najljubša gvinejska pesem Sumbu ya ya le. »Govori o širokih krilih, ki jih nosijo ženske iz ljudstva Baga. To je vse, kar vem,« se zasmeji. »Večina teh pesmi je zame sosledje zlogov, ritmike in harmonij, ker pri redko kateri vem, kaj pomenijo besede. Recimo pri pesmi Malaika vem, da malaika pomeni angel.« V času vaj se pesmi učita še njena otroka, ki imata ganske korenine. Povezovanje afriške skupnosti ji veliko pomeni, ker se njihovi otroci včasih soočajo s situacijami, v katerih si znajo najbolje pomagati sami med seboj. »Jaz ne morem povsem razumeti, kako se počutijo, ker sem belka v belski družbi. Zato so jima lahko njuni prijatelji, drugi otroci ali pevci, ki imajo to izkušnjo, pomembna opora.« Dalanda Diallo, ki je tukaj odraščala z mamo Slovenko in očetom Gvinejcem, je ravno to pogrešala v svojem otroštvu. Spoznala je, da bolj ko si seznanjen s svojo kulturo, bolj si nanjo ponosen in manj ti lahko stvari pridejo do živega.
Odzivi ljudi na nastopih so bili vedno pozitivni, se spominja. »Afriška glasba ljudi privabi in se jim zdi zanimiva. Neka pozitivna energija se širi ob izvajanju teh pesmi.« Sharon Lence opaža, da poslušalcem pesem ostane v glavi, ko izvedo, kakšen pomen ima. »Ko ljudje ne vedo, zakaj se je nekaj zgodilo v Afriki, jim lahko zapoješ in razložiš, zakaj so takrat peli kako pesem. Recimo, ko je bil Mandela v zaporu, so peli pesem o njem.« Del Afrike je prav tukaj z nami, saj glasba presega začrtane meje, ki jih je zarisal človek. Takšne ali drugačne.