Učiteljica fizike in matematike Helena Krapež meni, da ljudje ne smemo biti tiho, ko se godijo krivice. Zato protestira. Že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je bila na Roški zaradi afere JBTZ. »Protestirala sem predvsem zato, ker se je bilo treba strogo opredeliti do vprašanja, ali se lahko vojska spravlja na državljane, ki niso vojaške osebnosti, ali mora to prevzeti civilno sodišče,« je dejala. Spominja se, da je protestiralo ogromno ljudi. Sama je prišla z osemletno hčerko, nihče je ni legitimiral ali vprašal, kaj počne na demonstracijah. In ni dobila nobene kazni. »Miličnikov nismo videli. Verjetno so bili skriti kje v ozadju, nas pa so pustili pri miru,« je dejala. Več kot 30 let po tem spet hodi na ulico, razmere pa so drugačne. Policisti se zdaj veliko ukvarjajo z njo. Pišejo ji kazni, tudi fizično so jo že odstranili s Trga republike in jo odpeljali na policijsko postajo.
S silo na policijsko postajo
Na dan, ko so v parlamentu glasovali o nezaupnici vladi, so se protestniki sprehajali po Trgu republike. Helena Krapež je ravno odhajala, ko so k njej pristopili policisti in zahtevali osebni dokument. »Vprašala sem jih, zakaj, a mi tega niso povedali. Na obrazu sem imela masko, okoli mene pa ni bilo nikogar.« Ker tudi kasneje ni dobila odgovora, jim dokumenta ni pokazala. »'Boste šli pa z nami,' je rekel policist. Odgovorila sem mu, da ne bom šla.« Potem so jo na silo odvlekli v policijski avtomobil in nato na policijsko postajo.
»Na postaji sem se odločila, da bom molčala. Hoteli so me odpeljati na osebni pregled, a nisem vstala s stola. Potem je prišel še en policist, ki je zamahnil z roko, mi kapo vrgel z glave in me vprašal, kakšen bonton je to. Kapo sem pobrala, oni pa so me spraševali po podatkih, mi z lažno prijaznostjo ponujali kavo in kakav ter spraševali, ali naj pokličejo reševalce,« je dejala in dodala, da se je vsa tresla, kajti glede na to, da je sladkorni bolnik, ji je verjetno padel krvni sladkor. Na koncu so ji prinesli njene osebne podatke, ne da bi vedela, kje so jih dobili, in ji napisali za skoraj 800 evrov kazni. Potem je lahko odšla domov. Nekaj dni kasneje je po pošti dobila novo kazen. Tokrat zaradi udeležbe na pogrebu kulture za kulturni praznik. Kako so jo identificirali, ne ve.
Kazen za dežnik in branje ustave
Kazni je dobivala že pred tem. Na primer zaradi napisa »Pada vlada« na dežniku. »Policist mi je rekel, da ne smem izražati svojega mnenja.« Kazen je dobila tudi poleti ob branju ustave na Trgu republike, zraven pa še modrice. Policisti so jo odvlekli izza ograjenega prostora, nato je obležala ne tleh, kjer so ji protestnice in protestniki pomagali z vodo. Eden od njih je poklical reševalca, ki sta ji povedala, da je bila zaradi visokega pritiska in krvnega sladkorja v nevarnosti za srčni napad.
Kljub temu bo še naprej javno izražala svoje mnenje. Pravi namreč, da molk ne reši ničesar. »Če mislijo, da me bodo utišali na tak način, se motijo. To jim lahko uspe le, če me spravijo na Žale,« je dejala in dodala, da se ljudje ne zavedajo, kakšno moč imajo, če se povežejo. Ne le na protestih, ampak na vseh ravneh. Prepričana je, da je treba še naprej protestirati, zbirati denar za kazni in biti pravni boj proti represiji. Sicer se zavzema za solidarnost, pogovor, konsenz, dogovor med ljudmi, a v razmerah, ko je oblast odtujena od ljudi in državne institucije vse slabše delujejo, pravi, da je upor dolžnost posameznikov in skupin.
