V prostorih Male galerije Banke Slovenije, ki tudi letos načrtuje serijo razstav, na katerih se bodo med drugim predstavljali umetniki in ustvarjalci z različnih fakultet Univerze v Ljubljani, bo vse do konca marca na ogled razstava Mala črna obleka. Razstavljene modne kreacije so nastale kot eksperimentalni del projekta Fenomen Chanel v sklopu Evropske noči raziskovalcev – Humanistika, to si ti! v sodelovanju s filozofsko fakulteto, na pobudo dr. Mateje Gaber. Kot je povedala Petja Zorec, je skupaj s preostalimi mentoricami Almiro Sadar, Natašo Peršuh in Elena Fajt ter študenti in študentkami katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani sodelovala pri projektu, v okviru katerega so sodelujoči na osnovi sodobnih trajnostnih principov oblikovali malo črno obleko, ki naj bi bila prav tako univerzalna, brezčasna, radikalna in inovativna, kot je bila mala črna obleka Coco Chanel ob nastanku pred skoraj sto leti. »Z vsemi letniki dodiplomskega in podiplomskega študija smo sodelovali pri izdelavi male črne obleke. Vsakemu od študentov je bilo rečeno, naj poišče žensko oziroma osebo, ki ga navdihuje. Želeli smo, da ta navdih prenese v svojo interpretacijo male črne obleke. Pravzaprav lahko tudi rečemo, da osnovna oblika črne obleke sploh ne obstaja. Je samo preprosta obleka, črno platno, ki ga vsak po svoje vidi, razume, preoblikuje,« je povedala Petja Zorec.
Črna obleka simbol svobode
Zanimiva je že sama zgodovina male črne obleke, ki se je začela pojavljati v začetku 20. stoletja. Kot je povedala sogovornica, jo pripisujemo predvsem Coco Chanel, čeprav ni bila edina, ki jih je v tistem času ustvarjala. »Leta 1926, ko se je pojavila v obliki skice na naslovnici ameriškega Vogua, v katerem so bile predstavljene tudi male črne obleke drugih oblikovalcev, jo je uredništvo predstavilo kot kreacijo, podobno takratnemu avtomobilu fordu T – večno, elegantno in samo v črni barvi.« Za žensko je postala mala črna obleka simbol svobode, emancipacije. Prav Coco Chanel jo pripisujemo zato, ker je obleka poosebljala filozofijo njenega oblikovanja in življenjskega sloga. »Coco je bila med veljaki tistega časa, modna ikona. Svoje dizajne je lahko predstavila širši družbi in tudi zato ji pripisujemo vlogo napredne, aktivne ženske. Ker je ženska po prvi svetovni vojni postajala neodvisna in želela biti enakovredna moškemu, jo je Coco osvobodila oprijetih, neudobnih oblek, v katerih ni mogla biti aktivna, saj se je v njih komaj premikala. In za to smo ji ženske še danes hvaležne,« je povedala Zorčeva, docentka na omenjeni fakulteti.
Črna obleka od nekdaj izziv za oblikovalce
Tudi sodobna ženska 21. stoletja ima v svoji garderobni omari vsaj eno malo črno obleko. Kot razloži sogovornica, ženska z njo preprosto ne more zgrešiti. »Če jo stilira z različnimi modnimi dodatki, pričesko in make upom, lahko ustvari sto različnih videzov z eno samo obleko,« je povedala modna poznavalka in dodala, da je črna barva vedno zanimiva. »Ne samo da je elegantna, žensko vizualno zoži. Prav tako deluje skrivnostno, izpostavi posameznico, njen obraz, identiteto. Glede na kombiniranje črne obleke z modnimi dodatki lahko več izvemo o ženski,« je povedala o fenomenu, ki se je obdržal do danes. Mala črna obleka je bila od nekdaj izziv tudi za druge modne oblikovalce. Riccardo Tisci je denimo za znamko Burberry oblikoval črno »žensko« obleko za moškega. »Pred skoraj desetimi leti je J. W. Anderson prav tako predstavil silhueto, podobno mali črni obleki, nosi jo tudi oblikovalec Mark Jacobs. Mala črna obleka je lahko vedno znova sveža.«
Študentje dobili možnost raziskovanja
Res je, da ko beseda nanese na malo črno obleko, večina pomisli na legendarne modne ikone, kot so bile v svojem času Brigitte Bardot, Jackie Kennedy in Audrey Hepburn. A kot pravi sogovornica, so bile te črne obleke samo različice, nastale v duhu časa z modnimi smernicami, ki so veljale takrat. »Odkrito moram priznati, da smo bili ob oddaji projekta – in ko smo pozneje postavljali razstavo ter videli, kakšne fenomenalne stvaritve so nastale – vsi skupaj presenečeni. Naši študentje kažejo veliko znanja, njihovi izdelki so izredno kakovostni. Zdi se mi, da smo zbrali ogromno posamezno navdihujočih kosov. In vsak ima povsem lastno identiteto, za kar je zaslužna ne le estetska preferenca študenta, ampak tudi to, koga si je izbral za svoj model,« je povedal sogovornica. »Mamo, babico, morda znano osebo s filmskega platna, pop zvezdnico. Ali pa žensko, ki jo srečuje na ulici, a jo pozna samo na videz. Vsakemu študentu smo dali možnost raziskovanja.« Študentom se ni bilo treba omejiti niti pri izbiri materialov, pogoj je bila samo črna barva. »Če pogledamo samo barvo, lahko vidimo veliko različnih odtenkov črne. Tudi teksture osnovnega materiala so različne. Prav tako materiali, ki so jih ustvarili sami, dodajo neko novo črnino, nove sence.«
Primeri trajnostnega oblikovanja
Med ogledom razstavljenih oblek pade v oko večplastna črna obleka. Sogovornica razloži, da gre za primer trajnostnega oblikovanja, princip, ki ga na fakulteti pogosto poudarjajo, saj je vedno bolj pomemben tudi v modni industriji. »Obleka je narejena iz tekstilnih obešank, vzorcev materialov, ki jih imamo na fakulteti, da jih študentje lahko potipajo, da vidijo, kakšne so razlike med materiali. Kreacija je bila sestavljena iz pravokotnikov, ki padajo drug čez drugega. Študentki je uspelo likovno sestaviti te najrazličnejše teksture in črnine v celoto. Sicer pa je imel vsak študent svoj pristop, nekateri so se naloge lotili z zelo konstrukcijskega vidika, spet drugi so predelovali stara črna oblačila, in jih spremenili v male črne obleke.«
Sama razstava je zanimiva tudi zato, ker se stalno spreminja. Dvakrat na teden, v torek in petek, spremenijo izložbo in izobesijo nove kose male črne obleke. »Galerijski prostor v kombinaciji s studiem in izložbenimi okni, ki jih imajo trgovine z oblačili, dopušča možnost izpostavljanja večjega števila lepih kosov,« je še povedala Petja Zorec in dodala, da bodo do konca razstave predstavili dobrih petdeset oblek.