Vodenje organizacijskega odbora je prevzel general Rudolf Maister, pobudnik je bil slikar Viktor Cotič. V treh sobanah bivše kazine oziroma v zgornjih prostorih Oficirskega doma, ki so danes del SNG Maribor, so 8. decembra 1920 odprli prvo umetniško razstavo. Devetnajst umetnikov in devet umetnic je razstavilo več kot 180 likovnih del. »To je bil sprožilni dogodek organiziranega delovanja na področju likovne umetnosti v mestu,« izpostavlja Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor.
Maribor je bil tedaj močno zaznamovan s koncem prve svetovne vojne, razpadom Avstro-Ogrske in nastankom kraljevine južnoslovanskih narodov. Etnični in socialni premiki so bili siloviti. Organiziranje razstave, ki je prikazovala kulturno podobo zdaj slovenskega mesta in je povezovala ter organizirala likovne ustvarjalke in ustvarjalce vseh narodnosti, je bilo svojevrsten podvig.
Zanimanje javnosti in medijev je bilo veliko, v manj kot mesecu dni si je razstavo ogledalo 2555 ljudi, prodali so 28 del, natisnjen je bil prvi umetniški katalog ob razstavi, ustanovljeno je bilo prvo likovno društvo v mestu. Vendar so bila pričakovanja organizatorjev občutno večja, dogodek je organizatorjem povzročil izgubo. Razočaranje je bilo precejšnje. Do naslednje primerljive razstave v mestu sta minili dve leti.
Mestno galerijo dočakali 34 let pozneje
Z današnje perspektive je vtis drugačen. V mestu, ki je bilo na likovnem področju brez vsakršne tradicije, je slikarju Cotiču in odbornikom uspelo narediti zelo pomemben korak, je prepričana Kolar-Slugova. »S to razstavo je likovno življenje končno postalo del mariborskega javnega življenja, delovanje na področju likovne umetnosti se kljub težavam in zastojem ni več ustavilo. V mestu so vse bolj izpostavljali potrebo po stalnem razstavnem prostoru in prvi likovni zbirki slovenske moderne umetnosti, ki bi bila javnosti na voljo v trajni obliki.« Svojo galerijo je mesto dobilo šele leta 1954.
Kolar-Slugova je kustosinja razstave o sprožilni razstavi. Na spletnih omrežjih so jo odprli v petek, ogled v živo bo mogoč do 11. aprila, od torka do nedelje med 10. in 18. uro, v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ali hranite katero od razstavljenih umetnin?
V galeriji si prizadevajo izpeljati čim bolj natančno rekonstrukcijo prve razstave. Petdeset del so identificirali po razpoložljivih opisih in na podlagi fotografij, ki jih je posnel Fran Vesel ter jih hranita NUK in Narodni muzej Slovenije. »Doslej nam je uspelo izslediti deset del, pri čemer je šokantno, da sta zgolj dve v institucionalnih zbirkah. To sta delo Večer v dijaški sobi Ivana Žabota, ki ga hrani Narodna galerija Ljubljana, in pastel Švedinja Vere Simonič Blumenau, ki je v zbirki Pomurskega muzeja Murska Sobota.«
UGM poziva bralce, naj se ozrejo po stenah in predalih svojih domov in preverijo, ali je morda pri njih katero od del s prve razstave v Mariboru. Pri tem si lahko pomagajo s fotografijami razstave in seznamom umetnikov in umetnic, gradivo je na voljo na spletni strani galerije. Najditelje in lastnike del prosijo, da jim posredujejo fotografije umetnin s podatki. Reprodukcije del bi ob soglasju lastnikov objavili na ekranu v razstavišču UGM Kabinet in na spletni strani.