»Moj pajac. Čas karantene je bil edina priložnost, ko sem ga lahko nosila svobodno ves dan. Nikamor nisem šla in nihče ni prišel k meni. Svobodno – brez ovir, brez modrčka, le z debelimi nogavicami in copati s cofki. Kljub rahlo zaporniškemu vzorcu sem se v njem počutila zelo udobno, čeprav sem bila zaprta med stene stanovanja,« je zapisala Nani ob fotografiji pajaca, ki ga je nosila, in jo poslala Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC). Katja je poslala fotografijo kreme za roke in ob njej zapisala: »Ko te nenehno polivanje z razkužili opomni, da so tvoje roke vendarle ženske. In najdeš uteho v novem najpomembnejšem kosu svojega kozmetičnega arzenala.« Marjana pa je poslala muzealcem fotografijo recepta iz svoje kuharske beležnice in pripisala: »V času karantene vsi doma, povezani med sabo, s pecivom in pijačo.« Takšna in podobna sporočilca in fotografije predmetov v teh dneh prejemajo v MNZC. In jih še vedno sprejemajo do sobote. Potem bodo postavili spletno razstavo in jo na mednarodni dan žena, 8. marca, ponudili na ogled prek spleta.
Od številnih obveznosti do prostega časa
»Doslej se je našemu povabilu odzvalo okoli 20 žensk, ki so nam poslale svoje predmete in zgodbe. Pri odločitvi, čemu izzvati ravno ženske, smo izhajali iz osebnih opažanj, ki so jih podprle tudi nekatere v tem času opravljene raziskave. Te so pokazale, da je čas ukrepov ob epidemiji ženske zaznamoval drugače kot moške. Za marsikatero je ta čas pomenil velik korak nazaj, kar zadeva enakovredno delitev dela in skrb za gospodinjstvo. Prav tako so ženske v primerjavi z moškimi nazadovale, tako kažejo raziskave, v poklicnem oziroma poslovnem svetu, saj se je pod znanstvene oziroma strokovne članke podpisalo manj žensk kot njihovih kolegov,« pravi Urška Repar, kustosinja v muzeju, etnologinja, kulturna antropologinja in koordinatorka projekta Ženske stopinjiCE, v okviru katerega bodo pripravili spletno razstavo predmetov. Kot še dodaja sogovornica, so ženske čas epidemije preživele zelo različno, odvisno od njihovega položaja in vloge. »Enim je komajda uspelo krmariti med različnimi nalogami in vlogami, ki so jih morale prevzeti, druge so končno imele tudi čas zase. Vso to raznolikost si v muzeju želimo prikazati skozi gradivo in zgodbe, ki so nam jih ženske zaupale,« še pove Reparjeva.
Ob fotografijah so se jim cedile sline
Doslej so, kot pravi, prejeli približno 15 predmetov, primernih za razstavo, a pričakujejo, da bodo do konca tedna prejeli še kakšnega. Reparjevo pa povprašamo, ali jih je kakšen predmet morda spravil tudi v zadrego ali smeh. »To ravno ne, so se nam pa ob marsikateri fotografiji pocedile sline. Številne ženske so namreč v času korone predvsem veliko kuhale in pekle,« pravi naša sogovornica. In doda, da bodo del razstave tudi karte za igro dama je dama, kralj pa gospa, ki jih je zasnovala prav Reparjeva. »Te karte sem zasnovala ob večerih, ki sem jih preživljala doma zaradi materinstva in hkratnega zaprtja zaradi korone. Raziskovala in zapisovala sem zgodbe žensk, iz katerih so nato nastale igralne karte, ki jih je oblikovala in ilustrirala Katja Povše. Na kartah, ki bodo le del spletne razstave, so upodobljene številne znane Celjanke, ki so pomembno zaznamovale zgodovino Knežjega mesta, kot tudi tiste, ki so aktivne še danes. Med drugim so na kartah upodobljene svetovna popotnica in pisateljica Alma Karlin, grofica Veronika Deseniška, cesarica Barbara Celjska, slikarka Darinka Pavletič Lorenčak, partizanka Tončka Čeč pa tudi mnoge druge Celjanke, ki so še vedno aktivne na številnih področjih in zaznamujejo sedanji čas.
