»Gre za največji festival kratkega filma na svetu. Nekaj podobnega kot Cannes za celovečerce. Prijavljenih filmov je bilo 7000. Zgolj v opombo. V normalni državi bi bila tole prva vest,« je v komentarju pod novico o uspehu kratkega filma Sestre režiserke Katarine Rešek - Kukle zapisal bralec enega od spletnih portalov. In povedal točno to, kar si je ob novici, ki bi morala zasesti naslovnice medijev, dobila pa je kvečjemu prostor na kaki (pop)kulturni strani, mislil še marsikdo drug.
Na 43. mednarodnem festivalu kratkega filma v francoskem Clermont-Ferrandu, ki velja za največji filmski festival kratkega filma na svetu, je grand prix dobila Katarina Rešek - Kukla za kratki igrani film Sestre. Ta se je za nagrado potegoval s 77 drugimi filmi, velika zmaga pa je bila že to, da so Sestre prišle v končni izbor, saj je bilo na festival prijavljenih skoraj 7000 filmov. Kaj meni, kaj je prepričalo selektorje, da so film nagradili in še prej izbrali, smo vprašali kar režiserko, ki pravi, da sama zelo težko predvideva, kaj si kdo misli o filmu, lahko pa pove, kar so ji povedali člani žirije in selektorji. In to je: »Da je bil to prvi film, ki je bil izbran v ožji izbor 78 filmov od 7000 prijavljenih, vsi pa so mi rekli, da sta jih prepričali iskrenost in surovost filma. Teme spola in transrodnosti so aktualne, a to ni edina tema filma, temveč gre za razmislek o naši osebni svobodi, identiteti, položaju žensk v svetu, predvsem pa je pomembno, na kakšen način te teme obravnavaš. Rekli pa so tudi, da sta jih prepričali igra in režija, ki je bila zelo subtilna in pogumna.«
Kratke Sestre začetek dolgometražca Fantasy
Tridesetletna režiserka in glasbenica, znana tudi po snemanju glasbenih videospotov za Dina Merlina in Senidah, ki imajo po milijone ogledov, je Sestre posnela kot nekakšno predpripravo na celovečerni film Fantasy, o temi pa je začela razmišljati že pred šestimi leti, ko je naredila videospot s podobno temo. »V njem so se mi zarisali glavni karakterji in potem sem to razvila naprej. Vedela sem za zgodbo, ki jo hočem povedati skozi Sestre, za to, da raziščemo to temo, pa je super prišel kratki film,« pojasnjuje Kukla in poudarja, da so Sestre film, ki stoji sam zase, ji je pa prišel prav tudi kot raziskava teme, odnosov, likov in za to, da najde igralke ter da zgradijo odnose in zgodbo, ki jo lahko peljejo naprej. »Kratki filmi so lahko izjemno dobre predpriprave na celovečerne filme, ampak ne v smislu gremo se malo igrat, ker to ni tako lahka forma, kot se zdi, se mi je pa za prvenec to zdela edina logična pot.«
Uspešni, a manj odmevni kratki filmi
Uspehi slovenskih kratkih filmov na mednarodnih filmskih festivalih niso nekaj novega, le malo se jih omenja. Programski direktor Festivala kratkega filma v Ljubljani (FeKK) Matevž Jerman pravi, da slovenski kratki film v zadnjih letih izrazito stopnjuje formo in je pogosto zastopan tudi na najpomembnejših festivalih kratkega filma. V Clermont-Ferrandu smo leta 2017 videli kratko animacijo Nočna ptica Špele Čadež, lani pa kratki igrani film Potop Kristjana Kranjčana. »Predvsem animaciji Nočna ptica in Celica Dušana Kastelica sta bili veliki ljubljenki festivalov kratkega filma, slednja se je denimo uvrstila na več kot 100 festivalov in prejela več kot 40 nagrad,« je povedal Jerman in dodal, da so uspehi kratkih filmov manj odmevni predvsem zato, ker so tudi najpomembnejši festivali kratkega filma medijsko manj prepoznavni kot najpomembnejši festivali, namenjeni celovečercem, okoli katerih se vrtijo večji finančni vložki in znana zvezdniška imena.
»Pri kredibilnosti je referenčen tudi seznam članov mreže svetovnih festivalov kratkega filma Short Film Conference, ki obstaja že od leta 1970 in katere član je tudi festival FeKK,« še pravi Jerman, tudi podpredsednik društva Kraken, ki od leta 2014 skrbi za uveljavljanje in razvoj kratkometražne scene pri nas. Društvo poleg tega, da organizira FeKK in intenzivno scenaristično delavnico za kratki film Kratka scena, med drugim soorganizira tradicionalno Noč kratkega filma in kurira programe kratkih filmov za Liffe, Kinotrip in druge festivale doma in v tujini ter skratka, kar pozdravlja in ceni tudi Katarina Rešek - Kukla, ustvarja trg in posledično občinstvo za kratki film. Kratki film pa je zaradi svoje kratkosti tako ali tako forma današnjega časa in bi lahko danes zelo dobro živel.