DeSUS niti približno ne uresničuje programskih ciljev v tej vladi

Pa poglejmo, kako resnično se realizirajo programski cilji DeSUS.

Skrb za starejše: vlada podeljuje koncesije privatnim domovom za starejše, ki si jih upokojenci s tako nizkimi pokojninami ne bodo mogli privoščiti. O javnih domovih pa ni ne duha ne sluha.

Trajnostna oskrba starejših se samo omenja v raznih razpravah, dejansko pa sploh ni koncepta, kako naj bi se to izpeljalo in financiralo.

Zdravstvena oskrba starejših je na psu. Smo tudi svetovni prvaki po umrljivosti zaradi covida v domovih za starejše. Verjetno v tem primeru ne gre samo za politično odgovornost, temveč tudi za kakšno drugo, ki bi jo morali sankcionirati za to pristojni organi.

Demografski sklad je ekonomsko popolnoma nesmiseln, ker je čas za formiranje ustreznega portfelja naložb v ta sklad zamujen. Večina ekonomsko zanimivih podjetij je žal že prodanih. Zato gre pri tem skladu samo za upravljanje in kadrovanje politično primernih »pofukeljnov«, kot je to že poimenoval poslanec Polnar.

Uskladitev pokojnin: z decembrsko dvoodstotno izredno uskladitvijo pokojnin te po linearnem izračunu še vedno zaostajajo za 3,6 odstotka, po obrestnoobrestnem izračunu pa še več. Kot se spomnimo, je zaradi neusklajevanja pokojnin, tudi zaradi Janševega Zujfa, prišlo do njihovega zaostajanja, tako da so danes pokojnine ostale še edina žrtev sanacije prejšnje krize, na pragu pa je že nova.

Janša in njegovi pribočniki, poslanci DeSUS, zavajajo, kako radodarno, za 2,5 odstotka, so se redno uskladile januarske pokojnine. Dejansko pa so se pokojnine uskladile za eno odstotno točko premalo, kot predvideva ZPIZ. Ob rasti plač v letu 2020 za 5,84 odstotka bi se morale pokojnine povečati za 60 odstotkov te rasti, kar pomeni za 3,5 odstotka. Vlada je pač za uskladitev pokojnin uporabila zakon o proračunu, ki je predvidel uskladitev 2,5 odstotka, ne glede na gibanje rasti plač. To pomeni, da se zopet varčuje pri upokojencih.

Glede raznih upokojenskih socialnih dodatkov v lanskem letu pa ne gre za sistemsko vodeno politiko do upokojencev in pokojnin, temveč za gasilske akcije, ki »rešujejo« absurdno podcenjene pokojnine, ki so glede na delež v BDP ene najnižjih v EU. Znano je denimo, da v Avstriji ob enakem pokojninskem sistemu kot v Sloveniji predstavlja delež pokojnin v BDP 14,5 odstotka, kar je 50 (petdeset!) odstotkov več kot v Sloveniji.

Kot je zgoraj razvidno, DeSUS niti približno ne uresničuje svojih programskih ciljev v tej vladi. Socialni položaj upokojencev se strukturno še nadalje slabša. Država, še posebej pa obe zadnji Janševi vladi, najbolj varčuje ravno pri upokojencih. Zato naj poslanci DeSUS nehajo zavajati, ker se zopet jemlje ravno najbolj ranljivi skupini prebivalcev. Poslanci DeSUS so tudi izdali svoje predvolilne obljube, zato bi bilo pričakovati, da stranka te hibridne poslance izključi, če želijo, da jih bo statistika sploh še zaznala.