Če bomo z normalizacijo prepozni, nam grozi nova »epidemija« v obliki inflacije. Ker pa ekonomija ni povsem eksaktna znanost, je nemogoče vedeti, kakšna in kolikšna je tista pomoč, ki reši gospodarstvo, a ne povzroči previsoke inflacije. Predvsem iz ZDA prihajajo opozorila, da je predlagani, 1900 milijard dolarjev vreden sveženj državne pomoči enostavno (pre)velik. Bivši ameriški finančni minister Lawrence Summers opozarja, da se mu zdi tako velik sveženj nepotreben in da lahko vodi v previsoko inflacijo. To je še toliko bolj pomenljivo, če upoštevamo, da Summers sodi bolj na levi politični pol. Očitno pa nima edini teh pomislekov, saj se je zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice pretekli teden povzpela na 1,36 odstotka, na rast zahtevane donosnosti pa je delno vplival tudi sam Fed s povišanimi izdajami na omenjenem delu ameriške obvezniške krivulje. Z višanjem obvezniških donosnosti se viša strošek zadolževanja podjetij in tudi relativna privlačnost varčevanja v obveznicah v primerjavi z delnicami. Aktualna ameriška finančna ministrica Janet Yellen pa je nekoliko pomirila trge, saj je po njenem mnenju moč Feda in drugih institucij dovolj velika, da se bodo lahko spopadli z morebitno povišano inflacijo in njenim vplivom na donosnosti ameriških državnih obveznic. Tudi v Evropi so se zahtevane donosnosti državnih obveznic zvišale, čeprav večinoma še vedno ostajajo v negativnem območju.
Nekaj optimizma se je vrnilo v italijansko politiko, saj je Mario Draghi dobil zadostno podporo v parlamentu in postal italijanski premier. Stabilizacija razmer v Evropi bo precej odvisna od hitrosti cepljenja, pri čemer prednjači Združeno kraljestvo, kjer so z vsaj enim odmerkom cepili že 17 milijonov ljudi. Zanimiv je tudi podatek Evropskega statističnega urada, ki kaže, da je minulo leto Kitajska nadomestila ZDA na mestu največje trgovinske partnerice EU, če upoštevamo zgolj trgovanje z dobrinami. Na Daljnem vzhodu je glavni japonski delniški indeks, Nikkei 225, ponovno presegel mejo 30.000 točk. Ta podatek je zgovoren, ker je indeks prvič po več kot 30 letih presegel to mejo. To kaže, v kakšnih težavah se je znašla Japonska pred tremi desetletji, ko se je razpočil balon napihnjenih cen tamkajšnjih nepremičnin in delnic.
Za konec poglejmo še zadnje znane poteze Warrena Buffetta. Čeprav v zadnjih letih legendarni investitor ne dosega več tako izjemnih donosnosti, naložbe holdinga Berkshire Hathaway vedno vzbudijo zanimanje javnosti. Ta 90-letni veteran je v zadnjem četrtletju minulega leta odprodal del bančnih delnic in zmanjšal delež Appla, ki pa s 120 milijardami dolarjev še vedno predstavlja daleč največji delež njegovega portfelja. Holding je na novo vstopil v lastništvo telekomunikacijskega velikana Verizon in energetske družbe Chevron.
Za zaključek naj omenimo še precej grenko spoznanje: s svojo nedavno naložbo v bitcoin je korporacija Tesla dosegla več dobička kot z vso preteklo prodajo avtomobilov.