Povprečnemu podjetju v Sloveniji se je prodaja lani zmanjšala za 15 odstotkov. Dobrih 60 odstotkov je zabelećilo upad v povprečni višini 30 odstotkov, 23 odstotkov podjetij pa je ustvarilo v povprečju 16-odstotno rast. Nespremenjeno raven prodaje je imelo 14 odstotkov podjetij, je pokazala anketa Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), v kateri je med 25. januarjem in 9. februarjem sodelovalo 423 podjetij.
Storitvena podjetja so bila bolj prizadeta kot industrijska. Padec prodaje je beležilo 70 odstotkov storitvenih in 60 odstotkov industrijskih podjetij. Povprečni padec prodaje je bil pri storitvenih podjetjih 35-odstoten, pri industrijskih pa 23-odstoten.
Kljub pandemiji covid-19 je kar 84 odstotkov podjetij leto 2020 zaključilo s pozitivnim dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), z neto dobičkom pa 75 odstotkov). V industriji je leto s pozitivno EBITDA zaključilo 92 odstotkov družb, v storitvenih dejavnostih pa 79 odstotkov.
Med ukrepi najpomembnejše čakanje na delo
Po oceni podjetij so bili za stabilizacijo njihovega poslovanja med sprejetimi državnimi ukrepi najpomembnejši čakanje na delo (tako je odgovorilo 77 odstotkov anketiranih podjetij), skrajšan delovni čas (34 odstotkov), povračilo bolniške odsotnosti (25 odstotkov) in odlog plačila kreditnih obveznosti (24 odstotkov). Možnost odloga kreditnih obveznosti je izkoristilo 18 odstotkov podjetij, odloga davčnih obveznosti pa 16 odstotkov. Novo posojilo po bančni poroštveni shemi naj bi koristilo 7 odstotkov podjetij. Četrtina podjetij je ob tem izpostavila tudi velik pomen turističnih vavčerjev.
S hitrostjo izplačil zahtevkov je bilo zadovoljnih 44 odstotkov podjetij, z administrativno enostavnostjo oziroma kompleksnostjo pri uveljavljanju pomoči pa zgolj dobra petina. S pojasnili glede pomoči pri državnih organih je bilo zadovoljnih zgolj 28 odstotkov podjetij.
V povprečju bo treba vrniti 40 odstotkov pomoči
Pri vprašanju o državnih pomočeh iz do tedaj izvedenih šestih zakonodajnih paketov je 42 odstotkov podjetij odgovorilo, da pomoči ni koristilo, ker ali niso izpolnjevali kriterijev ali pa se za to niso odločili. Od teh, ki so pomoč prejeli, pa jo bo kar 39 odstotkov moralo vračati.
Prejeta državna pomoč naj bi sicer pri podjetjih, ki so pomoči koristila, predstavljala 15 odstotkov celotnih lanskih letnih prihodkov. V industriji so prejete pomoči predstavljale 11 odstotkov letnih prihodkov, v storitvah pa 17 odstotkov. Tista podjetja, ki so pomoč prejela, in so kasneje ocenila, da do pomoči po interventnih ukrepih niso bila upravičena, bodo morala v povprečju vrniti 40 odstotkov prejete državne pomoči.
Če bo moralo prejeto pomoč res vračati kar 39 odstotkov podjetij, bo to po oceni GZS lahko pomenilo dobro priložnost za oblikovanje podpornih ukrepov za rast, ki bi navedena sredstva usmerila v spodbujanje inovativnosti in investicij. S tem bi država brez javno-finančnega bremena spodbudila tudi gospodarski potencial v zasebnem sektorju, ki je ključen za dolgoročno rast produktivnosti in približevanje cilju doseganja 60.000 evrov dodane vrednosti v letu 2025, so povedali na GZS.
