Z izdajo stripa Srce teme ameriškega stripovskega mojstra Petra Kuperja se v založbi Lud Literatura vračajo k starim izhodiščem, saj so želeli v zbirki Littera picta izdajati predvsem stripe, narejene po literarnih predlogah. Čeprav je roman Srce teme Joseph Conrad napisal davnega leta 1899, se njegova kontroverznost ni zmanjšala – tudi danes odpira vprašanja kolonialnih odnosov, rasizma in bistva človečnosti, s Kuperjevim stripovskim »prevodom« pa to počne na še bolj aktualen način.
Kljub pastem
Osrednji junak Conradove pripovedi je Britanec Marlowe, ki se v vlogi ladijskega kapitana odpravi v »prostor teme«, kjer teče »neznansko velika reka, ki spominja na napol zvito kačo«; tudi Conrad je, preden je postal pisatelj, kot mornar delal na reki Kongo. A še bolj kot Marlowe se je med bralce zapisal lik megalomanskega trgovca s slonovino Kurtza, ki so ga domačini oboževali, medtem ko je sam pisal poročilo za mednarodno Združenje za zatiranje divjaških navad, ki se je končalo z nasvetom: »Iztrebite vse suroveže!« Pripoved, ki potuje med Marlowovo preteklostjo in sedanjostjo pa med Združenim kraljestvom in Afriko, je tako tudi razmislek, kdo so pravi »divjaki« in kateri del sveta je »najtemačnejši«.
Da bi se izognil pastem, zaradi katerih se Srca teme deloma še vedno drži rasistična oznaka, je Kuper dobro raziskal star slikovni material, denimo fotografije misijonarke Alice Seeley Harris, ki je dokumentirala kruto ravnanje s kongovskimi moškimi, ženskami in otroki na ukaz belgijskega kralja Leopolda, ki je vladal tudi Kongu, razlaga prevajalec stripa Primož Čučnik. Stripar je tako s pomočjo zgodovinskih virov raziskal tradicionalni način oblačenja in obrazne poteze likov ter njihovo okolico, v romanu pogosto brezoblične in nejasne protagoniste je poskušal postaviti v ospredje…
S tresočo se roko
»Kuper je sicer avtor dnevnopolitičnih, kritičnih stripov, ki jih med drugim objavlja tudi v New Yorkerju, a ima očitno velik risarski razpon,« spomni Čučnik, da smo avtorja navsezadnje spoznali že lani, ko so pri Stripburgerju izdali njegovo priredbo Kafkovih zgodb. Tudi tokratni dolgometražni, 160 strani dolg strip je narisan v črno-beli kombinaciji, a z mehkejšimi potezami, v največji meri ročno, s črnilom, svinčnikom, čopičem… Digitalno je avtor dodal le sivine, ki skupaj z robovi sličic pričajo tudi o časovnih premenah pripovedi; denimo ko se ta zamakne v preteklost, postanejo robovi sličic bolj valoviti, kot bi bili narisani s tresočo se roko.
»Pri prevodu sem se naslonil na dobro opravljeno delo Marta Ogna, ki je Conradovo Srce teme leta 1984 prenesel v slovenščino, tako da je bilo še največ dela s krajšanjem in prirejanjem za strip, kakšno malenkost je bilo treba posodobiti, da je bil jezik bližji stripovski govorici,« še sklene Čučnik. Spomni, da je navsezadnje ta roman služil tudi kot predloga za kultni vojni film Apokalipsa zdaj! (1979) Francisca F. Coppole.