Med vsemi PCR-testiranji je bil delež pozitivnih 17,4-odstoten, medtem ko so hitri testi okužbo pokazali pri 1,4 odstotka testiranih. V primerjavi s torkom prejšnji teden so tako potrdili več kot sto koronavirusnih okužb manj, zaradi česar se je tudi znižalo povprečje dnevno potrjenih okužb v zadnjih sedmih dneh. To je po podatkih za ponedeljek prvič padlo pod tisoč in je znašalo 842, sedaj pa se je spustilo na 827.
Največ okuženih so zabeležili v Ajdovščini (25), Brezovici (22), Celju (45), Domžalah (25), Kopru (28), Kranju (43), Novi Gorici (29), Novem mestu (30), Slovenski Bistrici (24), Ljubljani (182) in Mariboru (48).
Štirinajstdnevna incidenca na ravni državi znaša 662,6. Največja je v Posavski regiji (837) in Jugovzhodni Sloveniji (775), na tretje mesto pa je skočila Pomurska regija (713,3). Z najnižjo incidenco ostajajo Zasavska (547,7), Savinjska (571,7) in Koroška (628,2) regija.
Že dlje časa pa je manj kot tisoč tudi hospitaliziranih covidnih bolnikov, v torek pa se je to število prvič po daljšem času spustilo pod 900. V ponedeljek je bilo hospitaliziranih 945 covidnih bolnikov, v torek pa so jih po vladnih podatkih iz bolnišnic odpustili 121. Med 864, ki so se zdravili v bolnišnici, jih je v torek intenzivno nego potrebovalo 160, kar je dva manj kot dan prej.
Glede na navedene epidemiološke podatke, ko sta tako število hospitaliziranih kot sedemdnevno povprečje števila potrjenih okužb na dan pod tisoč, je po vladnem načrtu izpolnjen pogoj za prehod iz rdeče v oranžno fazo ukrepov, o čemer pa mora vlada še odločiti. Vlada bo o stanju epidemije v državi in ukrepih za njeno zajezitev razpravljala na današnji seji.
Pri prehodu v oranžno skupino se po vladnem načrtu odpirajo preostali razredi osnovne šole in zaključni letniki srednje šole po programu C, na fakultetah lahko spet izvajajo izpite in seminarje za do 10 ljudi, odprejo se nekatere ostale servisne dejavnosti ter trgovine, dovoli se zbiranje do 10 oseb in odpravi se prepoved prehajanja občinskih meja.
Slovenija beleži 10,5-odstotni padec v številu primerov okuženih s covid-19
Kot je razkrila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager, se po podatkih evropskih in svetovnih zdravstvenih organizacij situacija glede koronavirusa počasi izboljšuje. Evropa je po njenih besedah v negativnem trendu, enako pa velja tudi za Slovenijo, ki beleži 10,5-odstotni padec v številu primerov. Na dan 4. 2. so bile od Slovenije po incidenci višje uvrščene Španija, Portugalska in Češka. »Incidenca zadnjih 14 dni pada in se približuje evropskemu povprečju. Je pa današnji skok skok pričakovan, saj je tako vsakič po praznikih oziroma vikendu,« je današnje številke komentirala Čakš Jagrova.
Razveseljiv je podatek, da se je izrazito zmanjšalo število okužb med prebivalci in oskrbovanci v domovih starejših občanov, 8. 2. pa okužb tam sploh niso zabeležili. »Število okuženih se manjša pri starejših starostnih skupinah, vidno manjše pa je tudi število umrlih,« je poudarila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni in dodala, da je največ okuženih še vedno med delovno populacijo.
Dotaknila se je tudi problematike glede obveznega potrjevanje pozitivnih hitrih testov pri asimptomatskih ljudeh s PCR-testi. »Zavedamo se tega problema. Na začetku je bila doktrina interdisciplinarne skupine, da se samo tisti asimptomatski, ki nimajo neke epidemiološke povezave, potrdijo s PCR. Ta stvar se bo zdaj nekoliko spremenila. Vsi pozitivni – tako asimptomatski kot simptomatski – se bodo potrjevali s PCR, vendar na način, da ne bo teh zamud. Zato se ustvarja sistem, ki bo omogočal računalniško vodeno in pravilno analizirano statistiko. Poleg tega skušamo na odvzemnih mestih zadeve urediti tako, da bi tisti, ki bo na hitrem testu pozitiven, dobil napotke, kje se zglasitil, da bo dobil čim prej opravil še PCR-test. Bo pa že ta teden sporočeno, kako bo vse skupaj to potekalo,« je poudarila Čakš Jagrova.
Do konca februarja cepljenih pet odstotkov populacije
Kako poteka cepljenje v Sloveniji pa je podrobneje obrazložila nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ Marta Grgič Vitek. Do 5. februarja je Slovenija prejela 96.000 odmerkov cepiva Pfizer in 8.400 odmerkov cepiva Moderna. Opravljenih je bilo 96.000 cepljenj, drugi odmerek pa je prejelo 41.883 ljudi. Za februar je sicer predviden prihod še 136.000 odmerkov cepiva, za marec pa je obljubljenih še 100.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva in 30.000 od Moderne. Koliko odmerkov tretje vrste cepiva AstraZenece zaenkrat še ni znano.
»Do konca februarja predvidevamo, da bi lahko z dvema odmerkoma cepili 100 tisoč ljudi, kar je pet odstotkov populacije,« je dejala Grgič Vitkova. Glede na spol je bilo sicer z enim odmerkom cepljenih 3,5 odstotka žensk in 1,7 odstotka moških, z drugim odmerkom pa 2,7 odstotka žensk in 1,4 odstotka moških.
Kot ocenjuje Marta Grgič Vitek bi vse starejše od 80 let pocepili do konca februarja, nato pa bi prišli na vrsto starostniki starejši od 75 let. »Sledili jim bodo starostniki stari 70 let in več ter posebno ranljivi kronični bolniki (ne glede na starost), nato pa še stari 65 let in več,« je dejala. Kdaj bo na vrsto za cepljenje prišla splošna populacija, Grgič Vitkova še ni znala napovedati. »Odvisno kakšna bo zanimanje in kako bo z dobavami cepiva,« jje poudarila.
Kar se tiče stranskih učinkov cepiv proti koronavirusu, za najpogostejše veljajo splošne težave in spremembe na mestu aplikacije, neželeni učinki s strani živčevja (glavoboli, omotice) in težave s prebavili. Do 7.2. so ob približno 96.000 odmerkih cepiv Pfizer zabeležili 1064 neželenih učinkov, medtem ko so pri 1338 cepljenih s cepivom Moderne zaznali nezaželene učinke pri petih osebah.