Skoke in igro delfinov na vodni gladini lahko malodane vsak dan opazujejo navdušeni prebivalci vzdolž slovenske obale, prav tako tudi številni piranski ribiči. Kot je razvidno iz številnih posnetkov, ki so preplavili družbena omrežja, se živali pogosto približajo obali na vsega 20 metrov. A kot pove Tilen Genov, predsednik društva Morigenos, ni to nič nenavadnega. »So obdobja, ko se zaradi prisotnosti plena več zadržujejo na določenih območjih. Podobno je bilo lani v enakem času, ko smo jih videvali pogosto. So pa opazovanja v veliki meri odvisna tudi od vremena. Naše terensko delo poteka predvsem ob ugodnih vremenskih razmerah, takrat je zunaj tudi več ljudi, ki nam pogosto sporočijo o svojih opažanjih delfinov,« je razložil Genov in pripomnil, da se populacija zadnja leta ne spreminja. Na območju Tržaškega zaliva živi stalna populacija delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus), ki šteje okoli 150 živali, slovenske vode pa so pomemben del njihovega habitata.
Pestra prehrana delfinov
Ali jih je v Piranski zaliv, podobno kot ribiče, privabila večja količina cipljev, Genov ne potrdi. »Imajo širok nabor prehrane, med drugim se prehranjujejo s ciplji in drugimi vrstami rib, prav tako jim teknejo glavonožci. Njihova prehrana je odvisna tudi od tega, kar jim je v določenem času dostopno. Kaj natančno lovijo te dni, je težko reči, ker tega ne vidimo neposredno. Sicer njihovo prehrano ugotavljamo na več načinov. Včasih, ko smo na morju in imamo srečo, v fotografski objektiv ujamemo delfina z ulovom v gobcu. Njihovo prehrano raziskujemo tudi na podlagi pregleda vsebine želodca pri poginulih živalih, določamo pa jo tudi na podlagi vzorcev njihove kože z uporabo tako imenovanih stabilnih izotopov. Razmerja določenih kemijskih elementov v tkivu delfinov namreč odražajo razmerja teh istih elementov v njihovem plenu. Iz vsega tega vemo, da jim teknejo tako ciplji, ribe iglice, sardele in morski listi kot tudi sipe.«
Njihovo oglašanje posneli s hidrofonom
Prav obvestila ribičev in Pirančanov, ki so svoja opažanja delfinov te dni takoj sporočili ekipi društva Morigenos, so raziskovalcem pomagala izslediti delfine in tako zbrati nove pomembne podatke o teh morskih sesalcih. Na terenu so opazili skupino od 35 do 40 delfinov, v kateri so bili tako samci kot samice z mladiči, ujeli pa so tudi oglašanje teh morskih sesalcev. »Z vidika podvodnega zvoka trenutno raziskujemo dve ločeni stvari; že več kot leto dni s podvodnimi akustičnimi napravami spremljamo podvodni hrup v slovenskem morju, prav tako s temi napravami spremljamo prisotnost delfinov, saj se te živali veliko oglašajo. Minuli teden smo neposredno iz čolna naredili kvalitetne posnetke oglašanja delfinov, ki smo jih ustvarili s hidrofonom, podvodnim mikrofonom. Iz posnetkov bomo lahko opravili analizo zvokov, ki nam lahko pove veliko o vedenju živali, ko so te pod gladino in jih ne vidimo, prav tako pa bomo lahko ugotavljali razlike med različnimi skupinami.« Med posameznimi skupinami delfinov, je povedal sogovornik, namreč obstajajo socialne razlike.
Skupino dobro poznajo
»Delfini se sporazumevajo, orientirajo in lovijo plen s pomočjo zvoka, zato lahko s preučevanjem njihovega oglašanja o njih izvemo marsikaj. Njihovo oglašanje vključuje različne oblike žvižgov, tleskov ter brnečih in drugih zvokov,« je še povedal Genov. »Vsak delfin ima tudi svoj lastni 'podpisni žvižg', ki predstavlja njegovo 'ime'. Na podlagi teh žvižgov se delfini medsebojno prepoznavajo, z natančno analizo teh zvokov pa jih lahko prepoznamo tudi mi,« je dodatno razložil Jure Železnik, raziskovalec v društvu Morigenos in študent na Visoki šoli za varstvo okolja Velenje.