Sedemnajstletna Slovenka, ki je bila na obisku pri prijateljici v Gradcu, naj bi tam tragično umrla, poroča avstrijski Kronen Zeitung. Tragedija se je odvila v začetku prejšnjega tedna, ko se je dekle zrušilo v stanovanju prijateljičinih staršev. Reševalci so ji dali prvo pomoč in jo uspešno oživljali, v bolnišnico so jo sprejeli v stabilnem stanju, a je naslednji dan umrla, poroča avstrijski časnik.
Policija je med preiskavo stanovanja našla pet praznih kapsul oziroma bombic za penjenje smetane, ki pa se uporabljajo tudi za vdihovanje smejalnega plina. Dekleti naj bi usodnega večera izpraznili najmanj tri, zraven pa skadili še nekaj marihuane. Manjšo količino jo je policija naslednji dan tudi zasegla. »Preiskava proti še neznanim posameznikom poteka v smeri suma umora iz malomarnosti,« je potrdil tiskovni predstavnik graškega državnega tožilca Hansjörg Bacher. Vzrok smrti bo pokazala obdukcija, odgovor na dodatna vprašanja bo verjetno podalo tudi podrobno toksikološko poročilo.
Nekoč dodatek anesteziji
Zdravniki so že večkrat posvarili pred nevarnim trendom uživanja smejalnega plina. Didušikov oksid ima namreč v manjših odmerkih učinek omame, v večjih pa deluje kot narkotik. Zaradi pomirjevalnega učinka (včasih pa tudi evforičnega) so ga nekoč v medicini uporabljali kot dodatek anesteziji. Ker je učinek kratkotrajen, se ga da nadzorovati. Zelo hitro pa lahko pride do pomanjkanja kisika v telesu, posledično tudi smrti. Dodatno nevaren je v kombinaciji s kakšno drogo. »Je kot nekakšen halucinogen, spremeni zaznavanje človeka,« je njegovo delovanje opisal avstrijski psihiater Manfred Walzl. »Kdor ga uživa, postane srečnejši, plin zatira negativne občutke, bolečina izgine, spodbujene so fantazije,« še dodaja.
O nevarnostih smejalnega plina se je na veliko poročalo poleti 2018, ko so baloni, ampule in bombice preplavili hrvaške plaže, posebno priljubljeno je bilo vdihavanje plina na Zrću. Takrat so prodajo bombic tam prepovedali. Težave z njim so kasneje imeli tudi na Danskem, kjer naj bi se z njim redno zadevalo kakih pet odstotkov mladoletnikov in kar petnajst odstotkov mladih med 18. in 25. letom. Po smrti dveh najstnikov so takrat razpravljali o možnosti, da bi nakup ampul omogočili le polnoletnim.
