Kaj se dogaja v Bosni in Hercegovini, je uganka, na katero nima nihče pametnega odgovora. Potem ko je imela država v drugem valu pandemije po več kot 1500 novookuženih s koronavirusom na dan, so te številke danes petkrat nižje, manj pa je tudi mrtvih. In to kljub temu, da je BiH, ko gre za protikoronske ukrepe, trenutno ena od najliberalnejših držav, in to ne samo v naši okolici, ampak v svetu. Kavarne in restavracije so odprte, v njih pa brez varnostne razdalje in mask posedajo množice ljudi, smučišča vrvijo od življenja, prav tako niso zaprti trgovine in trgovska središča ter celo nočni klubi in diskoteke, medtem ko se v normalo v nekaterih predelih vrača tudi pouk v osnovnih in srednjih šolah. V zahodnem delu Hercegovine okuženih praktično ni več, tako da pouk poteka skoraj po starem, podobno je tudi z Mostarjem in okolico, kjer je šolska ura skrajšana na 30 minut, a se bo verjetno kmalu spet podaljšala, saj to vse glasneje zahtevajo tako starši kot učitelji.
Ni koncertov, je pa skoraj vse drugo
Edino, kar v Bosni in Hercegovini še trpi, je kultura. V nasprotju z nočnimi klubi je namreč ugasnilo vse, kar je povezano z dogodki, ki se izvajajo v živo. Koncertov ni že vse od začetka epidemije, nekateri festivali so se preselili na splet, prav tako pa so se v virtualnem okolju naselili gledališke predstave ter filmski in glasbeni dogodki. Do minulega tedna je Bosna in Hercegovina sicer imela policijsko uro, od 23. ure zvečer do šeste ure zjutraj, zdaj pa so odpravili še to. Dobili smo, skratka, balkanski eldorado. S tem da število okuženih s koronavirusom še vedno pada, vedno manj pa je tudi covid bolnikov v bolnišnicah.
»Da, imamo vedno manjše število covid pacientov v bolnišnici, če ga primerjamo z novembrom in začetkom decembra lani. Ne bi pa mogel z gotovostjo reči, da imajo blažje simptome,« je za Večernji list, kjer so se o hercegovskem eldoradu prepričali na lastne oči, povedal Siniša Skočibušić, ki zdravi covid bolnike v mostarski bolnišnici. Zakaj jih je manj, ne ve niti sam. Nekateri ugibajo, da se pravi razlog za tako dobro epidemiološko sliko skriva v podnebju, drugi pa, da so morda blizu kolektivne imunosti. Kajti kako naj drugače pojasnimo, da se razmere izboljšujejo, čeprav se ljudje celo v zaprtih prostorih lahko družijo brez upoštevanja varnostne razdalje in nošenja mask.
Smučišča obiskalo že več kot 100.000 ljudi
Cveti pa tudi zimski turizem, ki v nasprotju s slovenskim uspeva prav zaradi pandemije. In zaradi zimskih razmer, seveda. Snega je dovolj, zaradi strogih protikoronskih ukrepov v državah Evropske unije pa na bosansko-hercegovska smučišča drvijo ne samo domačini, ampak tudi rekreativni smučarji iz drugih evropskih držav, sploh s Hrvaškega. V letošnji sezoni je tamkajšnja smučišča tako obiskalo že več kot sto tisoč ljubiteljev smučanja, ker se bo sezona nadaljevala še v februarju in marcu, pa bo številka na koncu še precej višja. »Pričakujemo nove padavine in imamo vse pogoje, da bo ta sezona ena od boljših v zadnjih desetih letih,« so optimistični upravljalci smučišč. Direktor olimpijskega centra Jahorina Dejan Ljevanaić je za Večernji list povedal, da so se smučarska središča v BiH združila, tako da za vozovnico, ki stane 1500 kun ali dvesto evrov, turisti v sezoni lahko smučajo deset dni na več kot sto kilometrih stez.
Država sploh ni naročila cepiva
Čeprav so podatki na spletni strani worldometers.info, ki so Bosno in Hercegovino s 1249 umrlimi na milijon prebivalcev uvrstili na neslavno četrto mesto po številu umrlih zaradi koronavirusa na milijon prebivalcev (za Slovenijo, Belgijo in San Marino), so podatki, ko gre za število okuženih v BiH, iz dneva v dan boljši. V zadnjem tednu se številke gibljejo okoli 300 (27. januarja je bilo na primer 332 okuženih), kar je glede na liberalne ukrepe naravnost neverjetno. Še bolj pa je neverjetno, da država sploh še ni naročila cepiva, niti se o njem ni dogovarjala s proizvajalci. Stvar je zato v roke vzel zasebni sektor oziroma veledrogerije, ki so se odločile, da cepivo naročijo same in ga ponudijo tistim, ki so ga pripravljeni plačati. Trenutno kaže, da bodo naročile cepivo AstraZenece in ruski sputnik V, čakajo pa samo še na zeleno luč državne agencije za zdravila in dovoljenje za interventni uvoz, ki ga bo izdalo ministrstvo za zdravstvo. Ko bo cepivo na voljo, bodo tiste, ki ga bodo plačali, cepili v zdravstvenih domovih ali lekarnah.