Sožitje na grajskem vrtu, projekt Občine Škofja Loka, Loškega muzeja, društva Sožitje Škofja Loka in Razvojne agencije Sora je obrodil sadove. Sredi zime seveda ne govorimo o pridelku zelišč in začimb, ki naj bi uspevali na vrtu v programih za večjo socialno vključenost oseb z motnjami v duševnem razvoju. S tem projektom se je Občina Škofja Loka prijavila na razpis Mesta mestom Inštituta za politike prostora in se uvrstila med petnajst dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja.
Navdih oziroma model drugim
»Inštitut je iskal dobre prakse, ki naslavljajo kompleksne izzive z uporabo celovitih in vključujočih pristopov. Prakse, ki delujejo in zagotavljajo želene rezultate ter lahko služijo kot navdih ali model, ki ga je mogoče prenesti v druga okolja,« pojasnjujejo na občini. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Tomaž Miklavčič z ministrstva za okolje in prostor, Mojca Švajger z Občine Tržič ter Nina Plevnik in Petra Očkerl z IPoP, je imela težko delo, saj so bile po njihovih besedah prijave zelo kakovostne in zanimive.
Iz nabora 29 prejetih prijav je ocenjevalna komisija izbrala 15 dobrih praks, ki najbolje ustrezajo kriterijem in upoštevajo načela programa URBACT o trajnostnem celostnem urbanem razvoju.
Rešitve, prenosljive tudi v druga okolja
V utemeljitev podelitve naziva škofjeloškemu projektu je komisija zapisala, da je praksa, ki združuje vzdrževanje javnih zelenih površin z vključevanjem ranljive skupine prebivalstva, izjemno domišljena, saj vse, kar uporabniki na grajskem vrtu pridelajo, tudi predelajo in prodajo. »Problemi, ki jih naslavlja praksa, so aktualni povsod, rešitve pa prenosljive in s pozitivnimi učinki na več področjih,« še piše v utemeljitvi.
Ob delu na vrtu naj bi uporabniki projekta Sožitje na grajskem vrtu, kot opozarjajo v Loškem muzeju, pridobivali osnovno znanje vrtnarstva, delovne izkušnje ter občutek odgovornosti in samozavesti ob zavedanju, da s svojim delom pripomorejo k boljši lokalni skupnosti. Hkrati naj bi to pripomoglo k ozaveščanju lokalne skupnosti o sposobnostih oseb z motnjami v duševnem razvoju in s tem povečalo njihovo vključenost v lokalno okolje. Skozi projekt Sožitje na grajskem vrtu sodelujoče organizacije vzpostavljajo trajno sodelovanje, dodajajo. pe