Ameriški zunanji minister Antony Blinken je med prvimi ukrepi nove ameriške administracije na zunanjepolitičnem področju napovedal revizijo politike do Rusije, mirovnega dogovora med ZDA in talibani, razglasitve uporniških jemenskih Hutijev za teroristično organizacijo ter orožarskih poslov bivše administracije s Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Vse te revizije so sicer rutinski pregledi politik, ko posle prevzema nova administracija. Ali bodo revizije vodile do sprememb ameriške politike do držav, ki bodo pod drobnogledom, še ni jasno.
Je pa Blinken napovedal, da so se ZDA pripravljene vrniti k jedrskemu dogovoru z Iranom, če bo obnovil spoštovanje vseh točk dogovora (med drugim krši tudi zavezo, da urana ne bo bogatil nad dogovorjeno mejo čistosti). V Iranu so se na to Blinknovo napoved odzvali kljubovalno. Zunanji minister Džavad Zarif je spomnil, da so se enostransko iz jedrskega dogovora umaknile ZDA, Iran naj bi v nadaljevanju zgolj sprejel »popravljalne ukrepe«. »Kdo naj zdaj stori prvi korak? Ne pozabite, da je Trumpu spodletelo na celi črti,« je zapisal Zarif.
23-milijardni posel na ledu
Revizija sklenjenih orožarskih poslov s Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati ter opredelitve Hutijev za teroristično organizacijo, ki jo je odhajajoča administracija sprejela v zadnjih dneh svojega mandata, nakazuje morebitne spremembe v ameriški politiki do Rijada in Abu Dabija, ki že desetletje z orožjem, kupljenim na zahodu (največ v ZDA), krvavo posegata v državljansko vojno v Jemnu. Odločitev Bidnove administracije ni presenetljiva, saj je novi ameriški predsednik že v predvolilni kampanji dejal, da je Savdska Arabija v vojno v Jemnu potegnila tudi ZDA, ker v napadih uporablja ameriško orožje.
V času revizije orožarskih poslov s Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati je zaustavljeno tudi izvajanje teh sporazumov, ki so bili vsaj v primeru ZAE del dogovora med Washingtonom in Abu Dabijem za normalizacijo odnosov med Emirati in Izraelom. Sporazum z Emirati je predvidel prodajo dobrih 23 milijard dolarjev vrednega orožja, ki vsaj uradno velja za orožje, s katerim naj bi se odvračala »grožnja Irana«. Orožarski posel je obsegal deset milijard dolarjev vreden nakup petdesetih lovcev F-35, nakup sofisticiranih dronov z raketami v vrednosti skoraj tri milijarde dolarjev in deset milijard dolarjev vredne raketne sisteme zrak-zrak ter zrak-zemlja.
Opredelitev Hutijev za teroriste ogrozila humanitarno pomoč
Nekoliko manjši, a precej bolj sporen je bil posel, ki ga je konec lanskega leta State Department odobril Savdski Arabiji. Kraljevina bi dobila 3000 vodenih raket, vrednih skoraj 500 milijonov dolarjev, ki naj bi jih sicer proizvedli kar v Savdski Arabiji. Na eno najtesnejših zaveznic ZDA na Bližnjem vzhodu so zaradi bombardiranj v Jemnu, ki so terjala na desettisoče življenj (tudi civilistov), v preteklih letih sicer leteli ostri očitki tako iz demokratskih kot republikanskih vrst.
Čeprav na Hutije, iranske zaveznike v Jemnu, letijo podobni očitki vojnih zločinov kot na savdsko-emiratsko koalicijo, pa je odločitev Trumpove administracije, da jih opredeli za teroriste, predstavljala veliko grožnjo za dobavo humanitarne pomoči Jemnu. Z opredelitvijo Hutijev za teroriste se je dodatno zapletla dostava hrane in pomoči Jemnu, ki uvozi 90 odstotkov potreb po živilih, 80 odstotkov ljudi v 24-milijonski državi pa je vezanih na pomoč v živilskih paketih nevladnih organizacij. Podjetja in nevladne organizacije bi namreč utegnile doleteti ameriške sankcije zaradi sodelovanja s Hutiji, ki sicer nadzorujejo eno izmed glavnih uvoznih točk za prehrambne proizvode – pristanišče v Hudajdi.
