Natakarja v vašem lokalu smo vprašali, ali je bil Skova že tukaj, pa ni imel pojma, kdo ste, kar se zdi za raperja nezadostna »pokritost« lokalnega terena.

Imam kar urejene zadeve v svoji soseski, na žalost je bil to novi študent. In ja, gre tudi za slaščičarno.

Raper ne mara slaščic?

Raje kot hodi v slaščičarno, raper pije poceni kavice.

Ni denarja?

Poskušam ga narediti, kar je te čase težje, ker ni nastopov.

Pri devetindvajsetih letih niste več najmlajši, ste pa ravnokar izdali prvenec. Dolgo ste čakali.

Slabih pet let sem ustvarjal ploščo. Veliko sem pilil besedila. Vsakič, ko sem se dal za papir in vzel v roko svinčnik, sem si poskušal predstavljati, kako bi to zvenelo na odru. Imel sem idejo narediti rap predstavo s kostumi, zato sem pisal komade na tak način, da so med seboj povezani, rdeča nit pa je teater, kot metafora.

Besedila pustijo obraten vtis, kot da so v enkratni seriji hipno izšla iz glave.

Morda se tako zdi, v resnici so pisana počasi. Rad imam, da se mi čim več zlogov rima in da nobene besede ne pustim same na papirju. Vedno ji poiščem družico.

Nemalo raperjem se tudi v običajno govorico prikrade ritem in tudi pri vas je to opaziti.

To mi je reklo že več ljudi in nekaj je na tem.

Da, kot imajo tenisači teniški komolec, vi ne morete iz ritma. Tudi ko govorite doma ob kosilu?

Bolj jaz kuham, sicer pa v resnici ves čas govorim bolj ritmično in tudi mami kdaj kaj zarapam. Zanimajo me ritem v besedi, iskanje povezanih zlogov in prepletenost vsega.

Glede na to, da ste iz Trnovega, ne gre brez vprašanja, kakšna je vaša povezava s Klemnom Klemnom.

Oblikoval sem svojo zgodbo, sem tudi nekoliko mlajši. Do neke mere vidim navezavo na zgodbice, ki so značilne za Klemna, po katerem smo se seveda vsi zgledovali, ker je bil tudi spodbuda, da smo začeli, tako da povezava zagotovo je, sem pa šel potem po svoje.

V nekem besedilu pravite, da ste »za raperje stari gospod«. Kaj to pomeni? Se nanaša na kombiniranje knjižnega in uličnega besedotvorjenja?

Lahko bi se tako reklo, čeprav sem s to vrstico hotel povedati, da to res delam s srcem in da se ne matram, ko rapam. Nemalokrat posnamem komad v enem poskusu, ker sem toliko utečen, da se mi ni več treba dokazovati starejšim, ker so me že sprejeli.

Koliko ljudi šteje rap scena v Ljubljani?

Nekaj sto ljudi je vseh, vendar pa je težko govoriti o sceni, ker je preveč egoizma in vsak dela zase, imamo pa močne individualce. A s svojo ploščo želim doseči tudi ljudi zunaj te tako imenovane rap scene, običajnim poslušalcem.

V eni od skladb omenjate umetnost kot nekaj, kar v življenju lahko rešuje. Ko so nedavno zrušili Rog, je večina komentarjev na spletu rušenje proslavila, prevladujoč argument pa je bil, da se tam ni dogajala nikakršna umetnost. Kako vi to vidite?

Teh zadev najraje ne bi komentiral, čeprav to, da Rog ni nikakršna umetnost, definitivno ne drži.

Verjetno tudi za vas mislijo, da niste umetnik?

Ne vem, kdo to pravi? Nisem se še srečal s tem, da bi moral komu dokazovati, da to ni umetnost, ker se mi zdi samoumevno, da je.

Slovenski rap je redko neposredno političen, lanskoletni Došev komad Pismo predsedniku je prej izjema kot pravilo. Gre glede tega pričakovati kak zasuk?

Mislim, da se dogaja. Kar sta nedavno naredila Jadranka Juras in Nikolovski, je podobno. To so vse komadi, ki so nastali v teh nehvaležnih razmerah. Umetnost je ogledalo družbe in sam podpiram politični rap. Meni je izolacija sicer prinesla tudi dobre stvari. Umiril sem se, nisem več toliko po kafičih in ni več motenj. Bolj sem osredotočen. Včasih sem letel ven kot kaka kura, da sem se dobil s kom na pivu, in sem tam odmislil svoje frustracije, zdaj pa tega ni. In je več fokusa. Ploščo sem izdal v najtežjih razmerah in nisem pričakoval, da bo prodaja tekla, kot teče, teče pa dobro.

Koliko?

V enem mesecu dvesto plošč. To je dobro. Sploh ker prodajam zgoščenke, ki jih marsikdo nima več kam vtakniti, vseeno pa jih ljudje kupijo zaradi podpore nekemu lokalnemu umetniku.

Kot posledico pandemije se pričakuje okrepitev generacijskega razkola pred pandemičnimi generacijami in mladino, ki v teh časih odrašča po svoje. Nove generacije, ki bi izrazito nasprotovala staremu, sicer že dolgo ni bilo. Kaj menite vi?

Da, to se da pričakovati, vendar pa z negativno konotacijo. Spremljam mladino. Nedavno sem si naredil profil na tiktoku, ki ga uporabljam zgolj za objavljanje rapanja v prostem slogu. Vsakodnevno. Ko me prime, se posnamem in objavim. Vidim, da je večina uporabnikov starih med dvanajst in osemnajst let, vedejo pa se brez slehernega spoštovanja do starejših. Nimajo občutka ne za obnašanje ne za splošni bonton. To so mulci, ki jih starši, ki se pač fokusirajo na to, da bodo prinesli kruh na mizo in se ne morejo ukvarjati z njimi, puščajo same oziroma jim dajo telefon. So brez bontona. Sam bi dobil od fotra zaušnico, če bi se tako vedel. Ta mali ne berejo in skrbi me, kaj bo s to luknjo, ki se res zna zgoditi.