Poškodovana freska je namreč kulturni spomenik, so v današnjem sporočilu za javnost navedli na Policijski upravi Ljubljana.
O vseh ugotovljenih dejstvih bo policija obveščala pristojno državno tožilstvo.
V Slovenski škofovski konferenci (SŠK) so pojasnili, da gre za fresko, ki jo je v prvi polovici 18. stoletja naredil Julij Quaglio, leta 1872 pa restavriral Janez Wolf.
Poškodovanje freske ocenjujejo kot izraz kristjanofobije in vandalizma. Pri tem odločno zavračajo vse oblike nestrpnosti in onečaščanja cerkva ter pozivajo pristojne državne ustanove, da raziščejo okoliščine ter ustrezno ukrepajo.
Opozorili so na letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji za lansko leto, v katerem so evidentirali 11 izrazov nestrpnosti do Katoliške cerkve. Med drugim so opozorili na vandalizem, ko so neznanci novembra popisali fasado cerkve v Trnovem v Ljubljani, decembra pa tudi fasado stolne cerkve v Ljubljani, ter na nestrpne izjave nekaterih politikov.
Navedli so tudi, da se je lani v sakralnih prostorih zgodilo 62 napadov, ropov in tatvin zoper slovenske duhovnike, redovnice in vernike.
Za kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, kazenski zakonik sicer predvideva kazen do petih let zapora, če je poškodovana ali uničena stvar kulturni spomenik, pa celo do osmih let zapora.