Snežni plazovi so minuli konec tedna zasuli glavno državno cesto med Bovcem in Trento ter cesto proti Logu pod Mangartom. Domačini tako obsežnih plazov ne pomnijo od petdesetih let prejšnjega stoletja. Od sveta je ostalo odrezanih okrog 300 prebivalcev Loga, Trente, Soče, Lepene, Vrsnika in vasi Na skali. V soboto so morali zaradi pretečih nevarnosti cestni delavci prekiniti delo, včeraj pa jim je uspelo pot odpreti do Loga pod Mangartom, do Trente pa so se vse do večera trudili odpreti vsaj intervencijsko pot za nujne primere. Zaradi nevarnosti novih sprožitev plazov civilna zaščita vse prebivalce poziva, naj se ne odpravljajo na mesta plazov, posebej ne zaradi radovednosti.
»Ne tarnamo, vsega smo že vajeni«
Gospodarica kmetije Jelinčič v Soči Ana Jelinčič je imela skupaj s svojo mamo v petek zjutraj neizmerno srečo, saj sta se na zdravniški pregled v Ljubljano odpravljali ravno v času, ko je pred vasjo na cesto zgrmel prvi plaz, več tisoč ton težka gmota snega, kamenja in polomljenih dreves. Kasneje sta se v bližini sprožila še dva plazova. »Do Bovca sva prišli po stranskih poteh, popoldne pa se domov nisva več mogli vrniti, prespati sva morali v Ljubljani. Tudi naslednji dan so naju do doma spustili v zadnjem hipu, tik pred zaprtjem ceste,« pripoveduje Jelinčičeva, hvaležna, da plazovi niso nikogar pokopali pod seboj.
Sprožali so se namreč ravno v času, ko so ljudje zjutraj odhajali v službe in nato popoldne domov. »Sicer pa ne tarnamo, vsega smo že vajeni. Ljudje nismo ogroženi, ta hip imamo vse. Če kaj potrebujemo, lahko pokličemo v trgovini v Soči in Trenti. V zgornji Trenti živi zdravnik dr. Kravanja, ki lahko priskoči na pomoč. Ne more pa do Soče in Trente, ker je vmes velik plaz. Upam, da se ne bo nič hujšega zgodilo, ker bi pomoč do teh krajev zagotovo prihajala dlje,« je v času nedeljskega kosila sklenila sogovornica, ki se večjih plazov spominja le iz pripovedovanja starejših. »Pravijo, da je plaz Širokec nazadnje pot zaprl pred dvajsetimi leti, v Trenti pri Beberici pa leta 1985,« razloži.
Nedelja prinesla olajšanje
Bovški župan Valter Mlekuž je vseskozi v stiku s prebivalci odrezanih vasi. »Vse, kar je možno, smo že doživeli,« zavzdihne in pohvali občane, ki razumejo razmere ter delavce, ki se trudijo z odpiranjem ceste. A razumejo tudi odločitev, da je nadaljevanje del prenevarno. »Varnost in življenja so na prvem mestu, razumeti moramo, da je nevarnost ponovnih splazitev zelo velika, kar dokazuje tudi ponovitev plazov tako pri Velikih koritih kot tudi plazu Širokec,« je dejal v soboto. Nedeljska vremenska umiritev in hladnejše temperature so prinesle olajšanje. Poveljnik občinskega štaba bovške civilne zaščite Edi Melinc je včeraj zjutraj poročal, da so poti do 150 prebivalcev Trente še vedno zaprte, a da do njih skušajo narediti vsaj intervencijsko pot.
»Cestni službi se je že ponoči uspelo s težko gradbeno mehanizacijo prebiti skozi plaz do Loga pod Mangartom. Vsi delavci so na cesti, odpirajo plazove, enega po enega. Največji problem je plaz pri Trenti, danes naj bi se prebili skozenj, a le za interventna vozila, promet bomo lahko odprli šele, ko bo zares dovolj varno,« je opoldne za Dnevnik sporočil tudi župan Mlekuž in dodal, da Bovška tako obsežnih plazov ne pomni od izjemne zime februarja 1952. Takrat so plazovi v Posočju od Drežnice do Breginja in Bovca zahtevali 15 smrtnih žrtev.
