Korupcijski in kriminalni škandali se vrstijo tako rekoč vsak dan. Škandale iz lanskega leta smo že pozabili in jih ne problematiziramo več, tudi letošnji bodo šli kmalu v pozabo. Samo nekaj zadnjih primerov, kot sta državna pomoč ranljivim skupinam in nabava hitrih testov, kar vpije v nebo, da gre za korupcijo, pri nabavi hitrih testov pa verjetno tudi za pranje denarja. Skoraj ni poteze te vlade, ki ne bi bila omadeževana s korupcijo. Kriminal je pri nas postal standard, če ne že vrlina.
Najbolj nevarno pa je, da ljudje začnemo takšno stanje sprejemati kot nekaj vsakdanjega in sprejemljivega. To je kot naročeno za naše diktatorske talente, ki so komaj čakali, da smo postali apatični in lahko vodljiv trop ovac.
Na koncu ti nosilci oblasti, ko pridejo v medije ali na televizijo, lažejo kot po tekočem traku. Noben novinar jim pri tem ne postavi kakšnega podvprašanja, kaj šele, da bi jih zaustavil. Ne vem, ali so novinarji danes res tako preplašeni, pa naj gre za Odmeve na nacionalni RTV ali komercialno Pop TV. Ko pride v studio Janša, imamo tako možnost gledati pravi stampedo sprenevedanja, laži in polresnic. Žalostno je gledati to nesamozavestno medijsko sceno, ko so se mnogi novinarji samocenzurirali in danes kažejo svoj oportunistični obraz.
Slovenska javnost, ki se je postavila na stran svobodnih in neodvisnih medijev, tudi na kolesarskih protestih, je lahko upravičeno razočarana. Večina akademikov se je ravno tako zavzela za neodvisne medije in demokracijo, pa vendar ta vlada melje vse pred sabo. Kaže, da bodo morali na koncu ljudje sami prevzeti pobudo.
Gorazd Cuznar, Črnomelj