Teden je s pozitivnim trendom začela nafta, ki je nadaljevala rast z začetka leta in tako dosegla skoraj enoletne vrhove. Prav nasprotno pa sta teden v negativnem začeli delnici najbolj znanih socialnih omrežij, Facebooka in Twitterja. Obe omrežji sta odhajajočemu predsedniku Donaldu Trumpu odredili trajno prepoved uporabe platforme. Dejanje je vlagatelje nekoliko vznemirilo, saj po mnenju analitikov takšna prepoved opozarja na dejstvo, da podjetja sprejemajo uredniške odločitve, kar posledično odpira vrata za večjo regulacijo družbenih omrežij. Tečaj delnice družbe Twitter se je posledično znižal za približno sedem odstotkov, do konca tedna je upadel za dobrih 12 odstotkov. Padec cene delnice Facebooka je bil manj izrazit.
Nekaj dni kasneje je predstavniški dom ameriškega kongresa predsedniku Trumpu prvič v zgodovini ZDA izglasoval tudi drugo ustavno obtožbo. Obravnava v senatu se najverjetneje ne bo začela pred zaključkom njegovega mandata 20. januarja. V nadaljevanju tedna so na delniške tečaje blagodejno vplivale izjave centralnih bankirjev. Guverner francoske centralne banke François Villeroy de Galhau je dejal, da bo evropska centralna banka ohranila politiko nizkih obrestnih mer, dokler bo to potrebno. Podobno je dan kasneje sporočil guverner ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell, ki je dejal, da dviga obrestnih mer še ne bo »kmalu«. Zanimivo je tudi, kako malo na borzne tečaje vpliva dejstvo, da je število novookuženih z novim koronavirusom še vedno izjemno visoko in da mnoge države še dodatno zaostrujejo ukrepe proti širjenju bolezni. V četrtek so prvo smrt zaradi covida od maja lani uradno potrdili tudi na Kitajskem.
Teden se je sicer končal s pomembno pozitivno novico, ki pa je bila očitno že vračunana v borzne tečaje. Novoizvoljeni predsednik Joe Biden je namreč predlagal nov, precej obsežen paket spodbud ameriškemu gospodarstvu, imenovan American Rescue Plan. Gre za 1,9 bilijona dolarjev vreden sveženj, s katerim želijo omiliti hude gospodarske in zdravstvene posledice pandemije. Paket vsebuje neposredno izplačilo 1400 dolarjev na osebo, podaljšanje dodatkov za brezposelne, zvišanje minimalne plače na 15 dolarjev na uro, nadaljevanje moratorija na prisilne izselitve in povišanje davčne olajšave za otroke. Dodatna sredstva so namenjena tudi zveznim državam in lokalnim oblastem za financiranje šol in vrtcev pa tudi za subvencioniranje testiranja in cepljenja proti covidu-19.
Glavno vprašanje je zdaj, kolikšen del svežnja bo sprejel kongres, glede na to, da republikanci nekaterim ukrepom v njem nasprotujejo. Dodatne spodbude gospodarstvu so sodeč po zadnjem poročilu o trgu dela v ZDA potrebne, saj so decembra prvič po osmih mesecih zabeležili izgubo delovnih mest. Za rdeč konec tedna na borzah so poskrbela predvsem energetska podjetja in banke z objavami četrtletnih poročil o poslovanju. Delnice bank Wells Fargo in Citigroup so se po objavi slabših poslovnih rezultatov v zadnjem četrtletju lanskega leta pocenile za približno sedem odstotkov.
