Donald Trump odhaja v zgodovino še z eno popotnico: postal je prvi ameriški predsednik, proti kateremu sta bili potrjeni dve ustavni obtožbi. Predstavniški dom ameriškega kongresa jo je potrdil po precej hitrem postopku in v veliki večini z glasovi demokratov, vendar pa v nasprotju s prvo obtožnico leta 2019 ne samo z njihovimi – tokrat je obtožbo podprlo najmanj deset republikanskih kongresnikov, med njimi Liz Cheney, tretja najvišja republikanka v predstavniškem domu in hči bivšega podpredsednika Dicka Cheneyja.
Obtožnica Trumpu očita, da je spodbujal nasilje proti oblasti, širil lažne trditve o volilih prevarah, ljudi nagovarjal, da rezultatov ne sprejmejo, in podžgal svoje privržence na shodu v Washingtonu prejšnji teden, da so se odpravili proti kongresu in potem vanj tudi vdrli, ko so tam potrjevali elektorske glasove.
Nujno ali nepotrebno ukrepanje?
O vsem tem je bilo v sredo za govorniškim odrom predstavniškega doma povedanega veliko. Demokrati so trdili, da gre za dejanja, ki nujno kličejo po ustavni obtožbi in jih ni mogoče odmisliti samo zato, ker je Trumpov mandat pri koncu. »Smo pravzaprav na mestu zločina… Amerika je bila napadena in moramo ukrepati,« je v dvorani predstavniškega doma rekel kongresnik Jamie Raskin. Ilhan Omar je menila, da v delujoči demokraciji takšna dejanja ne morejo miniti brez posledic.
Večina republikancev je precej uglašeno zavzela drugačno stališče: napad na kongres so drug za drugim obsodili, ker pa je bilo do izteka Trumpovega mandata v sredo samo še sedem dni, po njihovem ustavna obtožba nima smisla. Predsednika sicer niso jemali v bran, so pa trdili, da ustavna obtožba deluje razdiralno v času, ko bi država in nacija po napadu na kongres morali iskati enotnost. »Zdaj imamo priložnost, da gremo skupaj naprej… toda (demokratska) večina se je odločila, da nas bo s postopkom za odpoklic predsednika še bolj razdelila, četudi ve, da ga v senatu ne bo mogoče končati pred koncem predsednikovega mandata,« je dejal republikanski kongresnik Tom Cole.
Republikanci so tudi trdili, da je postopek potrjevanja ustavne obtožbe speljan prehitro, saj ni bilo ne zaslišanj ne nastopa prič, Trump pa ni imel možnosti prestaviti svojih pogledov, kar bo sicer lahko storil na sojenju v senatu. Leta 2019, ko je bil Trump obtožen zlorabe oblasti in oviranja preiskave, potem ko je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim premierjem napeljeval k preiskavi Bidnovega sina Hunterja in s tem pogojeval ameriško pomoč, so od napovedi o uvedbi preiskave pred ustavno obtožbo do potrditve obtožnice minili trije meseci. Tokrat je vse minilo v nekaj dneh.
Oči uprte v McConnella
Veliko vprašanje ostaja, kaj se bo dogajalo zdaj. Na vrsti je senat, kjer mora potekati sojenje Trumpu, vendar zgornji dom nima predvidenega zasedanja do 19. januarja, kar je predzadnji dan Trumpovega predsedovanja. Da bi sojenje speljali tako hitro, je komaj verjetno, zato se bo postopek očitno zavlekel v čas Bidnovega mandata.
Za obsodbo je v senatu potrebna dvotretjinska večina, torej 67 glasov. Demokrati jih imajo 50 in bi torej potrebovali še sedemnajst republikanskih, doslej so to nakazali le trije. Zelo pa odmeva poročilo New York Timesa, da vodja republikancev v senatu Mitch McConnell pri glasovanju ne bo zahteval strankarske discipline in bo pustil senatorjem, da se odločijo sami. McConnell naj bi bil izredno jezen na Trumpa zaradi napada na kongres in naj bi bil naklonjen ustavni obsodbi. V njegov glas bo uprtih mnogo oči. McConnellu naj bi bila po volji ideja, da se z ustavno obsodbo in naknadnim glasovanjem v senatu Trumpu odvzame možnost, da še kdaj opravlja javno funkcijo v ZDA in se tako oslabi njegov vpliv na stranko, to pa bi bilo gotovo po volji tudi demokratom. Na ta način bi mu sicer odvzeli tudi ugodnosti, ki gredo bivšim predsednikom, od varovanja do sredstev za službene prostore in osebje.