Podnebne spremembe so »fuoriscala«, to pomeni, ušle so izpod nadzora. S tem izhodiščem se te dni v Vžigalici predstavlja umetniški dvojec Bastardprodige. Sestavljata ga slovenski umetnik in filmar Atej Tutta in italijanska ustvarjalka Valeria Cozzarini, ki delujeta v Benetkah, kjer sta redno priča posledicam poviševanja vodne gladine.
Od začetka industrijske revolucije, predvsem pa v zadnjih 120 letih, se je globalna temperatura povzpela za več kot eno stopinjo Celzija, to pa je stopnja segrevanja, kakršni v zadnjih 12.000 letih ne najdemo para, je v spremnem besedilu k projektu Fuoriscala zapisal italijanski fizik in klimatolog Filippo Giorgi, ki opozarja, »da bi se lahko spopadli s podnebno krizo, smo leta 2015 s pariškim sporazumom vzpostavili načrt za novo prihodnost, ki naj bi zadržal globalno segrevanje pod pragom, pri katerem bi bili človek in naravni ekosistemi usodno ogroženi; torej +2 stopinji glede na predindustrijske temperature in manj kot +1 stopinjo glede na današnje. To pomeni, da bi se morali izpusti toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za 30 do 40 odstotkov in do leta 2050 za 75 do 80 odstotkov, do konca stoletja pa bi moralo človeštvo doseči ogljično nevtralnost.«
Skupno svetovno telo
Ta dolg Giordijev poljudnoznanstveni tekst ni po naključju obtežen s preobilico informacij, ki jih bo obiskovalec galerije le težko celostno zaobjel; odslikava namreč neobvladljivost situacije, s katero se soočajo tudi znanstveniki.
»Skrajnih oblik sprememb temperature se navadno zavemo samo, ko kakšno zimo ni snega ali imamo poleti kak teden izjemno visoke temperature, a znanost te učinke na okolje meri že stoletja. Morda smo zaradi trenutne epidemije naposled dojeli, kako je cel svet globalno povezan v eno skupno telo,« pa opozarja kustos Jani Pirnat.
Pomembno je, da zaradi masovne osredotočenosti na koronakrizo, pa tudi na krizo politike, ne zanemarimo podnebnih težav, ki navsezadnje vplivajo tudi na epidemijo. V enem od izložbenih oken galerije Vžigalica je tako mogoče opazovati posnetek talečega se pingvina iz ledu, posnetega s termično kamero, ki poudarja »nevidnost« temperaturnih sprememb. Dodane so mu številčne vrednosti poviševanja temperature na kopnem, v morju in v ozračju v zadnjih 140 letih. Sosednji video provokativno prikazuje podobno projekcijo Eskimke, ki se slači; ob njej je, tudi s pomočjo QR-kode, mogoče prebrati že omenjeno poročilo italijanskega znanstvenika.
Vabljene nočne izmene
»Galerije in muzeji imamo že v normalnih okoliščinah rigidna pravila, v času koronavirusa pa moramo avtoritarno nastopati skoraj v vlogi zdravstvenega delavca, ko obiskovalce opozarjamo na razdaljo, razkuževanje, maske…« še razlaga Pirnat, zakaj so se odločili za veliko prezentacijo v galerijskih vitrinah. Videoposnetka sta v delovnem času seveda na ogled v galeriji, a zaradi svetlobnih učinkov sta še najbolj privlačna v izložbah ponoči. Takrat si ju »v izložbenih oknih po policijski uri lahko ogleda policist ali dostavljalec hrane«.