»Prvi trije razredi so odločilni, takrat se postavljajo temelji,« pravi Alenka Knez, danes že upokojena učiteljica strokovnih predmetov, ki je tudi avtorica in soavtorica delovnih zvezkov za mehaniko, državna nagrajenka za življenjsko delo v srednjem šolstvu in soustanoviteljica SOS šole. »V prvih treh letih se pri matematiki pri nekaterih pojavijo tako velike luknje v znanju, da jih je kasneje nemogoče zakrpati,« je prepričana mama dr. Jureta Kneza, soustanovitelja Dewesofta, in Saše Kneza, profesorja fizike, ter babica petih vnukov. »Šolanje pri najmlajših sem začela bolj podrobno opazovati, ko je moja vnukinja kot prva v generaciji prestopila prag prvega razreda devetletke,« nam zaupa Knezova, za katero je 34 let poučevanja za katedrom srednje tehniške šole v Trbovljah, kjer je kot univerzitetna diplomirana strojna inženirka poučevala strokovne predmete.
Še posebej ji je od nekdaj pri srcu matematika, ki je za mnoge nebodijetreba. »Po krivici!« pravi naša sogovornica, ki je matematiko vedno uporabljala kot orodje pri poučevanju strokovnih predmetov. »Dokler niso tudi moji vnuki prestopili šolskega praga, sploh nisem vedela, da ima toliko otrok težave z matematiko. Potem pa mi je na enem od seminarjev dr. Ana Krajnc odprla oči,« pove Knezova, katere pokojni soprog je bil prav tako strojni inženir. In ko je spoznala, da se številni soočajo s težavami prav pri matematiki, je s sinovoma zasnovala tako imenovano SOS šolo za pomoč otrokom, za matematiko pa na enostaven način navdušuje že najmlajše v vrtcu.
Matematični pojmi nam morajo priti v podzavest
In kako ji to uspeva? »Najprej se je seveda treba zavedati, kaj lahko pričakujemo od otrok v določeni starosti in kaj zmorejo. Naše vodilo je: matematiko z rokami delam sam, zato več znam,« poudari Knezova. In nadaljuje, da vsem svetuje, naj za začetek svinčnik in papir pustijo pri miru, saj število tri, če je napisano, še nič ne pomeni. »Matematika je uporabna veda, in če samo napišemo število tri, to ni enako, kot če pred otroka položimo tri jabolka, da jih dejansko vidi in se mu vtisnejo v spomin,« pravi Knezova in doda, da tudi sama uporablja materialni svet in preprosta učila, otroci pa se matematike učijo skozi igro. »Čeprav je seveda matematika trdo delo, ne igra. Je pa sedanji generaciji bistveno težje tudi zato, ker se je svet zelo spremenil, v smislu, da je danes vse stehtano in izmerjeno. Včasih so nam rekli, pojdi v klet po pet krompirjev, mimogrede pa prinesi še tri jabolka. In ti matematični pojmi so nam prišli v podzavest. In ko smo z dedkom v delavnici odžagali meter dolgo palico, smo tudi imeli predstavo, koliko je en meter. Danes pa banane kupujemo tako, da niti ne pogledamo, koliko jih vzamemo, še manj, koliko stanejo, saj je pomembno le, da na tehtnici pritisnemo številko deset,« ponazori Knezova. In doda, da je še posebej problematično trenutno šolanje na daljavo. Še posebej za najmlajše. »To bo imelo dolgotrajne posledice,« je prepričana nagrajenka za vseživljenjsko delo, ki je tudi velika zagovornica javnega šolstva in naravoslovnih usmeritev, s katerimi bodo mladi prišli do poklicev, ki jih potrebuje gospodarstvo. »Ocene žal ne bodo odražale resnično osvojenega temeljnega znanja. In to bo problem. Po drugi strani je šolanje na daljavo pokazatelj, kako pomemben je učiteljski poklic, zato ni prav, da se vsak starš vtika vanj. Starši pa se lahko zdaj tudi sami prepričajo, kako obsežna je dandanes učna snov njihovih osnovnošolcev,« še poudari Knezova, ki zna tudi vesti gobeline in prekrižati pletilke. »Doma smo imeli tudi sadovnjak in vinograd, tako da znam marsikaj. Tudi dobro skuhati, a priznam, da mi to ni najbolj 'gušt',« sklene nagrajenka.
