Letošnji upad bruto domačega proizvoda (BDP) bo zaradi močnega odboja v tretjem četrtletju podoben, kot je urad napovedal jeseni, znižanje napovedi za prihodnje leto pa na Umarju pojasnjujejo z dejstvom, da poslabšanje epidemioloških razmer zamika okrevanje proti drugemu četrtletju 2021.
Po globokem padcu v drugem četrtletju je gospodarstvo v tretjem okrevalo bolj od pričakovanj. V zadnjem četrtletju je ponovno pričakovati upad, a manjšega od spomladanskega. K temu prispevajo tudi prilagoditve podjetij in potrošnikov novim okoliščinam, ocenjujejo na Umarju. Po teh napovedih bodo gospodarske posledice drugega vala epidemije osredotočene predvsem na storitveni sektor in manj na dejavnosti, vpete v mednarodno menjavo. "Kljub vnovičnemu poslabšanju v zadnjem četrtletju pa zaradi močnega okrevanja v tretjem četrtletju pričakujemo, da bo padec BDP v celem letu 2020 podoben, kot smo napovedali jeseni," so zapisali.
V jesenski napovedi je Umar ocenil, da so do septembra sprejeti ukrepi padec BDP v letu 2020 ublažili za vsaj tri odstotne točke. Danes pa je direktorica Umarja Maja Bednaš dodala, da bodo nadaljnji ukrepi, ki so pretežno naslovili trg dela, podporo delovanja podjetij in zdravstvo, ta učinek še nekoliko povečali, vzpostavljajo pa tudi pogoje za krepitev aktivnosti v prihodnjem letu.
K znižanju BDP bo letos prispeval upad dodane vrednosti v večini dejavnosti, največji pa bo v gostinskih, rekreacijskih, športnih, kulturnih in osebnih storitvah ter v storitvah hotelskih nastanitev. Nekoliko manjši, a še vedno občuten, bo tudi padec v prometu, trgovini in predelovalnih dejavnostih. "Zaradi negativnih vplivov iz mednarodnega okolja ter tujih in domačih zajezitvenih ukrepov letos pričakujemo velik upad izvoza in uvoza," so dodali na Umarju. Skrčile se bodo investicije podjetij, tako v zgradbe kot v opremo in stroje, zaradi omejenega gibanja in ponudbe v času karantene ter povečane negotovosti in previdnostnega varčevanja bo močneje upadla tudi zasebna potrošnja. Državna potrošnja se bo v kriznih razmerah okrepila.
Glede zaposlenosti predvidevajo, da bo letos nižja za 1,2 odstotka, število brezposelnih pa večje za približno 15 odstotkov. "Okrevanje trga dela se bo zaradi zaostrenih epidemioloških razmer in trenutnega zaprtja številnih dejavnosti ob predpostavki počasnega izboljšanja razmer zamaknilo v drugo polovico prihodnjega leta," je poudarila Bednaševa. Zaradi zaostrenih epidemioloških razmer se tudi vidnejše okrevanje celotnega gospodarstva zamika proti drugemu četrtletju 2021. Posledično na uradu pričakujejo, da bo gospodarska rast prihodnje leto nižja, kot so napovedali v jesenski napovedi. Okrevanje bo ob ohranjanju nekaterih omejitvenih ukrepov v Sloveniji in trgovinskih partnericah postopno in diferencirano po posameznih dejavnostih.
Hitrejše gospodarsko okrevanje bi bilo možno od drugega četrtletja 2021 naprej, še vedno pa bodo pri njem odločilni epidemiološke razmere, hitrost uvajanja cepiva in odzivnost politik z ukrepi za blaženje posledic epidemije in zagon gospodarstva. "Pri tem je zelo pomembno, da se ukrepi za blaženje posledic epidemije umikajo postopno in premišljeno, finančna podpora pa v vedno večji meri naslavlja prihodnje razvojne izzive," je poudarila Bednaševa.
Leta 2022 bi nato lahko sledila gospodarska rast v višini 4,4 odstotka, kar je nekaj boljše od Umarjeve jesenske napovedi. Na uradu pričakujejo, da bi lahko večina dejavnosti v letu 2022 dosegla ravni aktivnosti izpred epidemije, dolgotrajnejše okrevanje pa je pričakovati zlasti v dejavnostih, povezanih s turizmom. Največje tveganje za uresničitev napovedi je še naprej povezano s trajanjem in globino epidemije. V primeru hitrejšega trajnega izboljšanja epidemioloških razmer oziroma hitre široke uporabe cepiva ali zdravila utegnejo biti okrevanje hitrejše od danes napovedanega, so optimistični na uradu. Okrevanje bo v naslednjih dveh letih tudi v trgovinskih partnericah Slovenije omejeno zaradi nadaljnjega spopadanja z epidemijo in ohranjanja negotovosti, po drugi strani pa ga bodo podpirali obsežni finančni paketi, dogovorjeni na ravni EU, povečane javne naložbe in državna pomoč podjetjem in prebivalcem ter spodbujevalne denarne politike.
Globina letošnjega upada in hitrost okrevanja v letih 2021 in 2022 se bosta v državah EU zelo razlikovali in bosta odvisni od poteka epidemije in strogosti zajezitvenih ukrepov ter razlik v strukturi gospodarstev in odzivov notranjih politik, vrnitev na raven pred pandemijo bi bila v povprečju možna šele leta 2022.
