Glasbenik Zlatan Čordić - Zlatko je bil uspešen v upravnem sporu proti ministrstvu za kulturo, ki ga je pred slabim mesecem z odločbo izbrisalo iz razvida samozaposlenih v kulturi, s čimer mu je prenehala tudi pravica do plačevanja prispevkov za socialno varnost. Upravno sodišče je namreč ugodilo tožbi, ki jo je vložil Čordić, saj je ugotovilo, da je odločba tako »očitno pomanjkljiva«, da o zakonitosti njene vsebine sploh ni mogoče presojati in torej ne more biti predmet upravnega spora, zato jo je odpravilo, ne da bi čakalo na odgovor ministrstva.
Ministrstvo je v odločbi navajalo, da Čordić ne izpolnjuje pogojev za vpis v razvid samozaposlenih, ker »bistveni del svojega ustvarjalnega časa« namenja aktivnostim, ki niso povezane z opravljanjem dejavnosti, zaradi katere je bil vpisan v razvid, in da njegova morebitna »protipravna dejanja« ne morejo uživati »posebnega statusa«. Vendar razlogov za izbris ni natančneje opredelilo, prav tako pa glasbeniku ni dalo možnosti zagovora.
Kot je ugotovilo sodišče, ministrstvo domnevnih spornih dejanj »ne konkretizira niti časovno, niti krajevno in niti vsebinsko«, odločba pa ne vsebuje navedb dejanskega stanja, čeprav bi bile te za presojo njene zakonitosti nujne. »Gre torej za bistveno pomanjkljivost odločbe,« je zapisano v sodbi. »Zaključek, da tožnik več ne izpolnjuje pogojev za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi, mora namreč temeljiti na ugotovljenih dejstvih, v izpodbijani odločbi pa gre za popolno odsotnost konkretnih dejstev.« Sodišče je ministrstvu naložilo še plačilo stroškov postopka v višini 347 evrov – na Maistrovi si torej niso privoščili zgolj popolne pravne blamaže (odločbo sta sicer podpisala uslužbenka ministrstva Minka Jerebič in kulturni minister Vasko Simoniti), temveč so državi (torej davkoplačevalcem) naprtili tudi nepotrebne stroške.
»Ta primer ni zadeval samo mene, temveč vse, ki si želijo v naši državi svobodno misliti, delati in živeti,« je odpravo odločbe komentiral Zlatko, ki je razplet označil za »sodno klofuto avtoritarnosti«. »Naloga vseh državljanov, ki nam ni vseeno, je namreč, da opozarjamo na napake, na politiki pa je, da nas nato z argumenti prepriča, da dela prav. To, kar se je zgodilo meni, na žalost ni bil demokratičen argument – in upam, da sem zadnji, s katerim se je poskušalo obračunavati na tak način.«
