Cikel Nova frekvenca so na pobudo muzikologinje, publicistke in glasbene kritičarke Nine Novak v Knjižnici Otona Župančiča zagnali leta 2017. Vsako leto pripravijo osem večerov (letošnji zadnji bo v ponedeljek s pianistom Sašem Vollmaierjem), z njim pa so skušali popularizirati jazz, »da ta ne bi več zvenel tako zapleteno«, se smeje moderatorka. »Zelo pomembno je, s kakšno skladbo najprej postrežeš poslušalcem, da jih navdušiš za nadaljnje raziskovanje. Ko enkrat razumejo, za kaj v določeni glasbi gre, lahko uživajo tudi ob zahtevnejših skladbah.«
Vlečejo zgodbe
Ko je Nina Novak snovala cikel, je izhajala iz lastnih in tujih izkušenj in ugotovila, da poslušalcev ne zanima, v katerem taktu ali tonaliteti se neka skladba izvaja, te analize v resnici niso pomembne za poslušalčev užitek. »Zelo pa jih zanima zgodba nekega izvajalca: kaj ga je navdušilo za glasbo, za določen motiv, zakaj je nekoga povabil v zasedbo, kakšne skupne izkušnje že imata in kako je to čutiti v glasbi.« Na teh večerih se ne pogovarjajo le o glasbi, ampak tudi o življenju in družbi nasploh.
V preteklosti so denimo že govorili o problematiki poslušanja glasbe in večernih obiskih koncertov; ljudje smo ves dan obkroženi z glasbo in vprašanje je, ali imamo zvečer res potrebo, da ji spet prisluhnemo. Festivali naj bi bili pogosto hermetični in neprepustni za različne glasbene zvrsti, tema so bile tudi povezave glasbe z drugimi umetnostmi (poezija, teater). Nedavno je saksofonist in skladatelj Albert Kerekeš razmišljal, da oddelka za jazz na Akademiji za glasbo v Ljubljani ne potrebujemo, saj ni mogoče pridobiti dovolj kakovostnih gostujočih profesorjev iz tujine, zato pa tudi ne izmenjav med študenti. Bolje je, da naši študenti odhajajo v tujino, kjer se spoznavajo z glasbeniki z vsega sveta in se mrežijo naprej.
Pomanjkanje jazz vokalistov
Muzikologinja meni, da je naša jazz scena vrhunska, slogovno raznolika, glasbeniki imajo izkušnje in izobrazbo tudi iz tujine, imamo tudi vrhunske glasbenike, ki znanja niso pridobivali v institucijah. Med zanimivejše uvršča Kristijana Krajnčana, ki je enako suveren na violončelu in bobnih, Žana Tetičkoviča bolj kot bobnarja vidi kot odličnega skladatelja, unikum je tudi kitarist Marko Čepak Maki, pa bobnar Gašper Bertoncelj. Žal pa primanjkuje jazz vokalistov. Nazadnje jo je navdušila Ana Čop, škoda ji je Nine Strnad, da se ne posveča zgolj jazzu, obeta mlada Patricija Škof; a moških vokalov skoraj nimamo.
Nina Novak je letos vodila še en podoben koncertno-pogovorno zasnovan cikel, Dueti, v katerih se loteva različnih glasbenih zvrsti. Zadnji večer v Duetih je bil pred dnevi z vokalistko Brino Vogelnik in kitaristom Luko Ropretom.
»Celotna sedanja situacija pa zelo negativno vpliva na glasbeno sceno. Vse je na spletu nenadoma brezplačno dostopno vsem in vprašanje je, ali bo živa koncertna izkušnja ljudem še toliko pomenila kot prej in se jim bo po sprostitvi ukrepov sploh še ljubilo na koncert. Razmere za glasbenike se bodo še slabšale in prava kriza bo prišla kasneje, čez nekaj let. Prihodnje leto po mojem še ne bomo mogli v živo na koncert.«
