Kot je razvidno iz recenzije, ki jo je izdelal Inštitut za okolje in prostor iz Celja, objavljena pa je na spletnih straneh šoštanjske občine, je gorivo, pridobljeno iz nenevarnih odpadkov (SRF – solid recovered fuel), primerno za sežigalnice, čemur pa TEŠ ni namenjen. Po oceni omenjenega inštituta se bodo izpusti ogljikovega dioksida pri sosežigu resda zmanjšali, vendar pa niso upoštevani izpusti ogljikovega dioksida iz tovornjakov, saj se še ne ve, na katero lokacijo bodo vozili odpadke in kdo bo njihov dobavitelj. Delno nadomeščanje lignita z gorivom SRF po navedbah inštituta ne bo bistveno podaljšalo obratovanja Premogovnika Velenje, bo pa poslabšalo kakovost okolja.
Izračun je pokazal, da se vsebnost težkih kovin pri uporabi goriva iz nenevarnih odpadkov povečuje, a ostaja znotraj mejnih vrednosti, navaja inštitut. Primerjava vsebnosti težkih kovin v lignitu in mešanici lignita s SRF kaže, da mejne vrednosti težkih kovin pri nobenem od goriv niso prekoračene, so pa pri dodajanju goriva iz nenevarnih odpadkov lignitu vrednosti skoraj vseh težkih kovin precej višje kot pri sežigu izključno lignita.
»Edino vsebnost žvepla je manjša v SRF v primerjavi z lignitom. Vendar z vidika zdravja in vpliva na okolje žveplo ni tako problematično, saj so njegove izpuste v TEŠ zmanjšali na minimum. Problem so težke kovine, ki se nalagajo v okolju in prehajajo v človeški organizem preko hrane, vdihavanja in kože ter se nalagajo v različnih organih in povzročajo obolenja. Imenujemo jih tudi tihi ubijalci. Tako so na primer tarčni organ za kadmij ledvice,« opozarjajo na inštitutu.
Pojasnili so tudi, da za elemente, ki so v SRF prisotni v večjih koncentracijah kot v lignitu, to so kadmij, arzen, nikelj, svinec, ne obstaja spodnja meja toksičnosti. So rakotvorni, mutageni in teratogeni. »V vsakem primeru govorimo o večjem tveganju za številne bolezni, posebej pri vplivu na reproduktivne organe; vse je odvisno od tega, kaj in koliko se bo še sproščalo,« navajajo na inštitutu.
Ni znano, od kod gorivo
Poudarili so tudi, da se veliko govori o varnosti, ki naj bi jo okoliškim prebivalcem zagotavljal redni nadzor nad izpusti nekaterih snovi v zrak, vendar podatkov, ki bi staršem že zjutraj povedali, ali lahko otroka varno peljejo peš v šolo ali pa se bo na poti do šole nadihal strupov, ni. Opozorili so še, da v poročilu TEŠ o vplivih na okolje ni znano, od kod bo gorivo SRF prišlo in kdo je njegov dobavitelj. V Sloveniji odpadke običajno odpeljemo v Avstrijo in na Madžarsko, torej je v prvi fazi predviden uvoz SRF iz tujine, so ocenili.
TEŠ namerava poskusni sosežig goriva SRF zagnati konec leta 2021, redni sosežig pa predvideva z začetkom leta 2022. Po oceni vodstva TEŠ je načrtovani projekt sprejemljiv, saj da ne poslabšuje trenutne okoljske slike Šaleške doline. sta
