Bilo je 7. marca lani ponoči, ko sta se 49-letni Ivan Todorović in 32-letni Slobodan Brauer spravila na 90 let starega Aleksandra Kurtovića. Najprej sta ga zvezala z vrvjo in pasom, nato pa ga na njegovem domu skoraj pol ure brutalno pretepala. Najmanj desetkrat sta ga z nekim predmetom udarila po glavi, z njo butala ob tla, mu klečala na prsih in mu zlomila sedem reber. Vodil ju pohlep, a se do milijona kun (okoli 150.000 evrov), katerih lokacijo sta skušala iztepsti iz moškega, nista nikoli dokopala.
Ker je bila žrtev opravilno nesposobna, je bil ves denar na banki. Obupala sta in ga brez milosti pustila ležati v mlaki krvi. Trdoživi možakar sicer ni umrl na kraju ostudnega zločina, temveč je padel v komo. Izdihnil je šele mesec in pol kasneje v bolnišnici. Svoje krvavo dejanje bosta morala plačati z dvajsetimi leti v zaporu, ki jima jih je v sredo v odsotnosti dodelila sodnica Rahela Valentić. Oba sta namreč vse odtlej na begu, večkrat naj bi si spremenila imeni, zanju je razpisan evropski nalog za prijetje. Po pisanju hrvaških medijev se z novo identiteto skrivata v Srbiji.
Žrtev, njegov brat Milan in sestra Ana so denar dobili od prodaje zemljišča v Črni gori, piše hrvaški Jutarnji list. Za Aleksandra je bilo pogubno lahkomiselno hvalisanje njegovega brata o bogastvu nepoznanim in očitno nevarnim ljudem. Ključen za zagon operacije, ki se je končala tragično, je bil Stefan Ivić - Pero, od katerega je Milan na stojnici v Zagrebu kupoval oblačila. Pero si je začel od Milana sposojati denar, ki ga ni vračal, sčasoma se je polastil vsega, kar je imel. To je bil začetek smrtonosnega klobčiča, ki je njegovega brata stal življenje. Vest o novopečenih bogataših se je razširila vse do Dunaja, kjer sta živela Todorović in Brauer. Dan pred krvavim napadom sta prispela v Zagreb, a ker nista dobila denarja, sta naslednji večer obiskala dom Milana in Aleksandra Kurtovića. Sledila je grozljivka, po kateri je dvojica praznih rok zapustila Zagreb in se prek BiH odpravila v Srbijo.
Tretjega obtoženega izpustili
Policiji je uspelo dokaj hitro rekonstruirati zločin, pri čemer so se oprli na posnetke različnih nadzornih kamer (tudi iz pekarne, kamor sta se šla okrepčat po krvavem napadu), ki so pomagali na sodišču zapečatiti njuno usodo. Edina olajševalna okoliščina je bila njuna nekaznovanost, oteževalna pa, da sta v želji po denarju do smrti pretepla starejšega moškega. Sodnica se je strinjala s tožilstvom, da je šlo za umor iz koristoljubja. Ker pa sta Todorović in Brauer »nedosegljiva« za hrvaške pravosodne organe, ju morajo pred začetkom izvrševanja kazni še prijeti.
Na svobodi je tudi tretji soobtoženi, ki naj bi po navedbah tožilstva storilcema pomagal priti v stik z žrtvijo oziroma njegovim bratom, s katerim je v noči krvavega napada sedel v sosednji sobi. Tožilstvo je vztrajalo, da je bila njegova vloga Milanu preprečiti nudenje pomoči bratu, nad katerim sta se znašala njegova krvnika. »Do umora bi prišlo tudi brez njega, tožilstvo pa ni dokazalo, da se je z dvojico dogovoril za izvedbo kaznivega dejanja, kakor tudi ne, da je sploh vedel, kaj naj bi se zgodilo,« je bila jasna sodnica in ga spustila na prostost.
