Kot je objavo povzel imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan, bi lahko cepivo povzročilo nastanek navzkrižno reaktivnih protiteles, ki bi bila zaradi strukturne podobnosti hkrati usmerjena proti virusnemu proteinu S in proti človeškemu proteinu posteljice sincitin-1, s tem pa naj bi cepljenje povzročilo poškodbe posteljice in s tem splave. A kot je poudaril Ihan, je novica o poškodbah posteljice izmišljena in brez znanstvene utemeljitve, saj tovrstnih napovedi o nastanku navzkrižne avtoimunske reakcije ni mogoče dati oz. je mogoče za praktično vsak človeški protein »napovedati« podobno navzkrižno reakcijo, čeprav v praksi vemo, da to ni res.
»Če bi bila možnost navzkrižne avtoimunosti realna, bi tudi okužba z novim koronavirusom povzročila splave pri nosečih ženskah, saj pri okužbi nastajajo enaka protitelesa kot po cepljenju. A tega pojava ni, ginekologi to najbolje vedo,« je pojasnil v izjavi, ki so jo posredovali iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.
Poleg tega je protein posteljice sincitin-1 med tistimi proteini, proti katerim imunski sistem vzpostavi toleranco in proti takim proteinom do navzkrižnih avtoimunskih reakcij ne prihaja. »Navzkrižne avtoimunske reakcije značilno nastajajo samo proti človeškim proteinom, ki so normalno 'skriti' pred imunskim sistemom, na primer v centralnem živčevju. V tem primeru lahko nek patološki vnetni proces omogoči imunskemu sistemu, da navzkrižno prepozna lastne proteine in povzroči avtoimunsko reakcijo,« je zapisal.
Tudi Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je na današnji novinarski konferenci o aktualnih razmerah v zvezi s covidom-19 poudarila, da te domneve ne temeljijo na znanstvenih dokazih. Pojasnila je, da se pri teorijah zarot pogosto pojavijo nepreverjena dejstva, posploševanje podatkov in izjave iztrgane iz konteksta. Da bi protitelesa, ki bodo delovala proti covidu-19, škodljiva za nastajanje posteljice, je po njenih besedah neresnično. »Gre za minimalno sekvenco, se pravi petih beljakovin, ki se ujemajo med proteini S in proteini v nastajajoči posteljici. Za prepoznavanje takega epitopa pa imunologi pravijo, da mora biti vsaj od 50 do 80 beljakovin, ki se morajo ujemati. Se pravi, vsaj desetkrat več, kot je v tej sekvenci,« je poudarila.
Kot je na twitterju zapisal biokemik Roman Jerala, tudi vodja skupine za razvoj cepiva na ljubljanskem kemijskem inštitutu, imata dovolj dolgi zaporedji vedno nekaj naključnih podobnosti. Ob tem je spomnil na eno izmed teorij zarot izpred nekaj mesecev, ki je povezovala novi koronavirus z virusom HIV. Dodal je še, da »proti lastnim proteinom ne tvorimo protiteles, ker se navzkrižno reaktivna eliminirajo v razvoju imunskega sistema«.
Pušenjak se je že opravičil
Zapis znanega ginekologa in porodničarja Stanka Pušenjaka, da naj bi bili lahko dve tretjini žensk po cepljenju vsaj nekaj časa, morda pa trajno neplodni, je v nedeljo hitro zaokrožil po družbenih omrežjih. Pušenjak je danes na facebooku že zapisal, da se je nabralo dovolj dokazov in relevantnih virov, ki kažejo na zanemarljivo možnost avtoimunega odziva proti proteinu sincitin-1 po cepljenju proti covidu-19, ker je razlika v aminokislinski zgradbi prevelika oz. skoraj nepremostljiva. Kot je dodal, je zgodba s tem zanj zaključena, vsem prizadetim in prestrašenim ter zaskrbljenim pa se je iskreno opravičil. »Kljub vsemu si močno želim, da bi dajalci informacij o epidemiji in epidemičnih ukrepih zvišali raven komuniciranja in standarde za potrjevanje in uvajanje vseh postopkov, med katere sodijo tudi cepljenja. Tako bi se vsakršni dvomi v pravilnost in poštenost slednjih sproti, odkrito in transparentno rahljali v enakopravnem dialogu z javnostjo,« je še dodal.
Protein S se sicer nahaja na površju koronavirusa in mu daje prepoznaven bodičast videz, ob tem pa je odgovoren za vstop virusa v celice, kjer povzroči bolezen. Cepivi Pfizerja in Moderne sta sestavljeni iz delca molekule RNA novega koronavirusa, ki nosi zapis za tarčni virusni protein. Po cepljenju bodo celice posameznika prebrale genetsko informacijo iz cepiva in začele ustvarjati S protein, na kar se bo odzval posameznikov imunski sistem in začel ustvarjati protitelesa in T celice, katerih glavni namen je prepoznavanje in uničevanje invazivnih patogenov ali okuženih celic.
