Na področju kakovosti je bila nedvomno ena bolj izpostavljenih tako imenovana ideja TQM (Total Quality Management). Poznamo tudi nagrade za kakovost, denimo japonsko nagrado deming in ameriško nacionalno nagrado za organizacijsko odličnost Malcolma Baldrigea. Evropski odgovor je sledil na pobudo 14 velikih, globalno izredno prepoznavnih evropskih podjetij, ki so septembra 1988 podpisala pismo o nameri za ustanovitev Evropske fundacije za razvoj kakovosti (European Foundation for Quality Management – EFQM) z namenom povečati konkurenčnost in podpreti trajnostni razvoj evropske ekonomije.
Tri ključna vprašanja: zakaj, kako, kaj
Prenovljeni model EFQM je usmerjen v tri ključna vprašanja:
• usmeritev – izhodiščno vprašanje zakaj (Zakaj organizacija obstaja? Kakšen je njen namen? Zakaj uporablja določeno strategijo?);
• izvedba – izhodiščno vprašanje kako (Kako namerava organizacija izpolniti svoj namen in uresničiti strategijo?);
• rezultati – izhodiščno vprašanje kaj (Kaj je dejansko dosegla do sedaj in kaj namerava doseči v prihodnosti?).
Dopolnjuje ga orodje za ocenjevanje, tako imenovani RADAR (results/rezultati, approaches/pristopi, deployment/udejanjenost, assess and refine/oceni in izboljšaj), s katerim dobi organizacija podrobno (številčno ovrednoteno) analizo pristopov usmeritev in izvedbe v povezavi z dobljenimi rezultati ter posledično jasno sliko o strateški in operativni uspešnosti.
Model EFQM vs. sistemi vodenja kakovosti
Modela ne gre enačiti s sistemi vodenja skladno z zahtevami standardov kakovosti in podobnimi. Pomembna razlika je v tem, da so v standardu opredeljene zahteve po skladnosti (organizacija mora opredeliti…, upoštevati…, vzpostaviti…), medtem ko je model EFQM odprt, neobvezujoč okvir (izjemna organizacija razume…, uporablja…, se zaveda…, se pripravlja…). Ravno to napačno razumevanje razlike med standardi in modelom v praksi dostikrat pripelje do tega, da se organizacije ne odločajo za uporabo modela, saj menijo, da pomeni dodatne obremenitve osebja, dodatno delo, več birokracije ipd. Izkušnje uporabnikov modela kažejo ravno nasprotno.
Samoocena – pogled v ogledalo
Pomembna priložnost uporabe modela EFQM je samoocenjevanje. Na voljo so tri vrste samoocene, ki se med sabo razlikujejo po tem, kje je organizacija v določenem trenutku na njeni poti do izjemnosti. Za tiste organizacije, ki se šele spogledujejo z uporabo modela EFQM in želijo kratek in enostavno razumljiv pogled na njihovo trenutno stanje in potencialne priložnosti za prihodnost, je na voljo enostaven vprašalnik. Sledita še dve višji stopnji ocenjevanja s tako imenovano poslovno in poslovno napredno matriko.
Poudarki modela EFQM kot odziv na realnost
Eden pomembnejših elementov, ki ga mora organizacija na svoji poti v izjemnost razumeti, je poznavanje ekosistema, v katerem deluje. To je ključno za načrtovanje strategije, s katero organizacija v praksi uveljavlja svoj namen. Temeljno načelo ekosistema je medsebojna odvisnost, kar v praksi pomeni, da kar se lahko zgodi v enem delu sistema, lahko vpliva na druge dele znotraj sistema. Vse to se dogaja znotraj globalnega okolja, kjer smo priča določenim megatrendom, kot so denimo ekonomija delitve, klimatske spremembe, oskrba z materiali, globalizacija, družbeni trendi, geopolitična nestabilnost, disruptivne tehnologije ipd.
Bodi najboljše, kar si lahko
Ravno disruptivnost, s katero se v praksi vedno bolj srečujemo, pomeni opustitev starih vzorcev razmišljanja in usmerja v širši, nov pogled videti stvari z drugega zornega kota, v drugačni luči. Negotovost, obvladovanje tveganj in priložnosti, ki se pojavljajo, pa kličejo po spremembi kulture, načina delovanja organizacije in tu se pokaže dejanska vrednost uporabe modela. Odličnost ali v prenovljenem modelu izjemnost kljub terminološki razliki pomeni pravzaprav isto: bodi najboljše, kar si lahko.
Anton Petrič, mag. org., je direktor sektorja za skupne zadeve TPV AUTOMOTIVE iz Novega mesta in je ocenjevalec po modelu EFQM z več kot 20-letnimi izkušnjami ter predsednik razsodniške skupine v postopku pridobitve priznanja RS za poslovno odličnost. Podjetje TPV je bilo leta 2011 zmagovalec in prejemnik tega prestižnega priznanja.