Že ob spomladanskem valu epidemije so v metliškem javnem Zavodu za kulturo, šport in mladino začeli razmišljati, kako bi opozorili na vse bolj marginalizirano stanje kulture in hkrati izpostavili prav tako marginalizirano Belo krajino kot kulturno destinacijo. Tako se je porodila ideja o nastopih slovenskih kulturnih ustvarjalcev, ki so jih postavili pred kamero v naravnem okolju Bele krajine, tudi sredi reke Kolpe, in jih posneli izključno za ogled preko spleta.
Doslej so posneli sedem videospotov, ki si jih je mogoče ogledali na youtubu. Tako so na prepoznavnih lokacijah Bele krajine od Kolpe, zajetja Obrh, gradu Gradac do belokranjskih steljnikov in vidošičkih vinogradov nastopili raper N'Toko, violinistka Maša Golob, organist Tomaž Sevšek Šramel, plesalka Maša Kagao Knez, dramska ustvarjalka in igralka Kim Komljanec, ki je za ta namen napisala in odigrala kratko modramo Slovenka, vokalna skupina Lan Metlika ter tamburaški orkester Dobreč, znan tudi po prvi tamburaški operi na svetu. Po odpravi protikoronskih ukrepov pa načrtujejo še uprizoritev predstave Gejm Slovenskega mladinskega gledališča.
Pomen decentralizacije kulture
Kot pravi direktorica zavoda Marjetka Pezdirc, želijo z akcijo, ki so jo poimenovali Kje ti je kultura, opozoriti na pomen prisotnosti občinstva kot kulturnega sogovornika ter na prezrtost kulture v času protikoronskih ukepov in s tem posledice, ki jih ti prinašajo za delo in preživetje kulturnikov. Dolgoročni načrt temelji na ideji, da je mogoče slovensko kulturo razvijati tudi skozi decentralizacijo, torej s kulturnim delovanjem tudi po manjših krajih.
»Želimo pokazati, da je mogoče kulturo pripeljati dejansko kamorkoli. Treba je razširiti dostop do kulture tudi tam, kjer je, tako kot pri nas poleti, masa ljudi, ki so prav tako željni kulture. Ob tem vidimo tudi izjemen potencial v spajanju kulturne in turistične ponudbe Bele krajine, denimo preko naših baročnih orgel v Treh farah, ki veljajo za najstarejše delujoče orgle na Slovenskem, ali pa gradu Gradac, kjer si prizadevamo najti neke vsebine in predvsem spodbuditi obnovo in vzdrževanje tega lepega kompleksa,« je dejala Pezdirčeva.
Kot pravi, so bili kulturniki izjemno odzivni, z veliko dobre volje so se odzvali in ustvarjali v Beli krajini. »Menili so, da bi takih pobud moralo biti več. K njim nismo pristopili s stališča, češ, naredite nam uslugo, ampak so za svoje delo dobili honorar. To se mi zdi ena od osnov, da začnemo razmišljati o kulturi kot o nečem, kar je tudi ustrezno finančno ovrednoteno.«
Bela krajina kot zatočišče umetnosti
Ob tem Belokranjci vabijo tudi k razmisleku o kultiviranosti posameznika in družbe, torej o osebni odgovornosti, da se udeležujemo kulturnih dogodkov, hkrati pa odkrijemo morda še več načinov, kako lahko kulturo vpletemo tudi v lokacije, kjer je profesionalno kulturno dogajanje morda manj prisotno. »Želimo si, da bi Bela krajina ponovno postala nekakšno zatočišče umetnosti in umetnikov. Navsezadnje je bila med drugo svetovno vojno kot osvobojeno ozemlje zibelka slovenske države in predvsem kulturnega preboja ter začetka raznih institucij,« dodaja Pezdirčeva.
Pobudo želijo razširiti tudi po drugih slovenskih krajih, zato so plakatno akcijo razširili po vsej državi. Z novimi predstavami bodo nadaljevali prihodnje leto v sodelovanju z Združenjem zgodovinskih mest, katerega članica je tudi Metlika.
