Zlata priznanja so letos prejeli ajdovska gazela BIA Separations za razvoj procesa čiščenja genskega zdravila zolgensma za zdravljenje dojenčkov s smrtonosno spinalno mišično atrofijo tipa 2, družbi Domel, prav tako gazela, in Podkrižnik za razvoj centralnega pogona za električno kolo, Incom za izdelek Leone Rose cone, zlata gazela Krka za nadomestno zdravilo s trojno kombinacijo učinkovin za zdravljenje hipertenzije ter Lek za nove kapsule takrolimus s podaljšanim sproščanjem za sodobno imunosupresivno zdravljenje bolnikov s presajenimi organi.
Po izboru javnosti slavila gazela Kronoterm
Zlata priznanja so si prislužili tudi Modularis TEH za multifunkcionalno modularno hidravlično prijemalo s sinhronim in asinhronim prijemanjem, Pharsol za orodje za lažje, hitrejše in varnejše premikanje zamrznjenih kriovial, gazela Roto za čoln, izdelan po postopku tehnologije rotoliv, Tik za urinski kateter s hidrofilnim nanosom in vodno vrečko, TPV Automotive za univerzalno robotsko »bin picking« celico ter Weiler Abrasives za rezalne in brusne plošče za ultimativni sistem hitre menjave x-lock.
Prejemnika posebnih nacionalnih priznanj za mlado podjetje sta Deltahub za ergonomski podstavek za zapestje in GO4GOAL za inteligentno zasnovane športne nogavice. Posebno nacionalno priznanje za inovacijski izziv, ki je bil letos sodelovanje kulturno-kreativnih industrij in gospodarstva, pa je šlo v roke Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje in Zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje za instalacijo Slikanje z mislimi. Za priznanja na nacionalni ravni se je potegovalo 43 najboljših inovacij iz vse Slovenije. Gospodarska zbornica Slovenije je nagradila tudi najboljšo inovacijo leta po izboru javnosti. Letos je to postala toplotna črpalka adapt gazele Kronoterm.
Svetovno primerljive inovacije
Udeležence dogodka, ki je zaradi epidemioloških razmer letos potekal virtualno, je nagovoril predsednik republike Borut Pahor, ki je gospodarstvo in kreativni sektor označil za stebra družbenega napredka. Ključ je po njegovih besedah v njunem povezovanju. Nagrajene inovacije so po njegovih besedah dokaz, da Slovenija zmore svoje znanje, ideje in kreativnost preliti v svetovno primerljive inovacije. »Nobenih razlogov ni, da bi Slovenci zaostajali za drugimi narodi. Čeprav smo majhna država, lahko s svojo pametjo, inovativnostjo in vztrajnostjo ne samo tekmujemo, temveč sodelujemo in zmagujemo,« je še poudaril.
Kot je poudaril predsednik GZS Boštjan Gorjup, skoraj tretjina inovacij letos prihaja iz mikro in malih podjetij, od tega pet iz vrst mladih inovativnih startupov. Predvsem pri mlajših inovatorjih je opaziti velik poudarek na inovacijah, ki temeljijo na poenostavitvi že obstoječih podobnih rešitev, kar izhaja iz sodobnih pristopov inoviranja na osnovi uporabniške izkušnje. Takšni pristopi so po Gorjupovih besedah dobrodošli tudi v marsikateri veliki korporaciji, priložnosti za razvoj pa so gotovo v inoviranju poslovnih modelov in storitvizaciji, saj smo še vedno zelo usmerjeni v inoviranje izdelkov. »Ravno zato bomo morali v prihodnjem obdobju veliko pozornost posvetiti ozaveščanju in učenju o različnih vrstah inovacij ter predvsem inoviranju poslovnih modelov,« je dejal.
