Voditelj makedonske opozicijske in nacionalistične stranke VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski je včeraj pozval socialdemokratskega premierja Zorana Zaeva k odstopu in napovedal nove proteste po vsej državi. Mickoski je že v četrtek v Skopju organiziral demonstracije s kolono vozil, potem ko je premier v intervjuju za bolgarsko agencijo BGNES izjavil, da imajo Bolgari in Makedonci skupno zgodovino ter da so jih ločile jugoslovanske oblasti.
Do sedanjega notranjepolitičnega zaostrovanja v dvomilijonski Severni Makedoniji je prišlo zaradi bolgarskega izsiljevanja Skopja. Bolgarija in njen dolgoletni premier Bojko Borisov namreč pogojujeta začetek pogajanj o vstopu Severne Makedonije v EU tudi s spremembo koncepta makedonskega jezika in revizijo zgodovine, kot jo tam učijo, saj naj bi bila ta »skonstruirana v jugoslovanskem totalitarizmu«. Tako v Sofiji zahtevajo, da se na spomenikih druge svetovne vojne izbrišejo napisi »bolgarski fašistični okupator«. Konservativni Borisov s tem vtikanjem v precej nejasna vprašanja zgodovine, nacionalne identitete in jezika očitno razpihuje bolgarski nacionalizem, da bi zmanjšal notranjepolitične napetosti. Že vse od junija v Sofiji vsak dan potekajo množične demonstracije z zahtevo po njegovem odstopu zaradi korupcije.
Okupacija kot bolgarska uprava
Zaev pa je v omenjenem nedavnem intervjuju očitno popuščal pritiskom Sofije, saj je dejal, da so bili med drugo svetovno vojni Bolgari na območju današnje Severne Makedonije »upravniki«, a so se nato priključili protifašistični koaliciji, tako da sta bolgarska in makedonska vojska skupaj osvobodili Skopje in druga mesta. Dodal je: »To je bil lep del naše zgodovine, ki nas spodbuja, da smo še bolj enotni.«
Mickoski je to komentiral z besedami, da Zaev »v tem škandaloznem intervjuju zanika antifašistični boj naših državljanov in našo pravico, da se sklicujemo na to našo dediščino. Soglaša s tem, da je tu obstajala bolgarska uprava, in makedonske borce za neodvisno Makedonijo, ki so se med drugo svetovno vojno borili proti fašističnemu okupatorju (Bolgarom), izenačuje s tem istim okupatorjem.
»Sovraštvo do Bolgarov«
Bolgarska zunanja ministrica Ekaterina Zaharijeva je včeraj izjavila, da bo Sofija preprečevala začetek pristopnih pogajanj med Skopjem in Brusljem, vse dokler v Severni Makedoniji ne bo konec sovražnega govora do vsega, kar je bolgarsko. »Bolgarija nikoli ni odrekala Makedoncem pravice do suverene države, a ni treba, da lažejo o tem, kako je ta nacija nastala,« je dejala.
Vsekakor je makedonski narod eden najmlajših v Evropi. Šele Tito ga je dokončno in nepovratno ločil od bolgarskega tudi s tem, da je spodbujal nastanek knjižnega jezika, ki bi bil čim bolj drugačen od bolgarskega. Goce Delčev, ki je umrl v spopadih s Turki leta 1903, je na primer imel bolgarsko nacionalno zavest, a deloma tudi že makedonsko. Odločilen trenutek za današnjo Severno Makedonijo so bile balkanske vojne, ko je postala del Srbije, po letu 1918 pa del Jugoslavije, kjer so Srbi zatirali vsako bolgarsko in makedonsko nacionalno zavest ter vsiljevali srbščino. Aprila 1941 je voditelj makedonskih komunistov Šatorov pozdravil Bolgare kot osvoboditelje, prekinil stike s Titovo KPJ in se podredil bolgarski KP. Septembra 1941 pa je Tito poslal v Skopje Lazarja Koliševskega, ki je nato začel vstajo »Makedoncev« proti »bolgarskemu okupatorju«.