Na tridnevnem virtualnem letnem kongresu škotske vladajoče stranke SNP, ki se začenja danes, bo prevladovala »referendumska strategija«. Prinesla naj bi odgovor na vprašanje, kako zakonito čim prej razpisati nov, drugi referendum o neodvisnosti, ki ga britanska vlada zagotovo ne bi dovolila. Referendum jeseni 2014, na katerem je 55,3 odstotka Škotov glasovalo proti neodvisnosti, je – tako v Londonu – škotsko neodvisnost odstranil z dnevnega reda do polnoletnosti generacije Škotov, ki se je rodila po tem referendumu. Toda to je račun brez krčmarice.

Pandemija prekrižala načrte

Po referendumskem porazu je krmilo SNP, ki je na oblasti na Škotskem od leta 2007, prevzela sposobna in odločna Nicola Sturgeon. Prvo priložnost za začetek bitke za novi referendum je videla v izidih referenduma o brexitu, na katerem se je 62 odstotkov Škotov izreklo proti odhodu iz EU. Po tem referendumu je škotski parlament pooblastil škotsko vlado za pripravo novega referenduma o neodvisnosti, in sicer na podlagi 30. člena zakona o Škotski. Ta škotskemu parlamentu omogoča, da občasno sprejema zakone na področjih odločanja britanskega parlamenta. Ta člen so od nastanka škotskega parlamenta leta 1999 izkoristili šestnajstkrat, tudi za razpis prvega referenduma o neodvisnosti leta 2014, v katerega je privolil tedanji britanski konservativni premier David Cameron.

Sturgenova je hotela imeti novi referendum o neodvisnosti že letos, pa se je zgodila pandemija, skozi katero Škotsko vodi veliko bolje kot Boris Johnson Anglijo (za ukrepe so pristojna vodstva štirih delov Britanije, britanska vlada pa odloča o Angliji).

Za samostojnost 51 odstotkov

Poleg brexita in pandemije je Johson osebno prispeval k temu, da se je tehtnica nagnila na stran škotske neodvisnosti. Pred kratkim je dejal, da je bila devolucija (leta 1999 uvedena velika škotska, valižanska in severnoirska avtonomija) na Škotskem polomija in največja napaka tedanjega premierja Blaira. Nastalo škodo je hotel popraviti z besedami, da ne nasprotuje devoluciji, ampak temu, kako jo izvaja SNP, ki da porazno vlada Škotski, čeprav so ji Škoti zaupali daleč največ glasov na vseh volitvah. Bivši britanski premier Gordon Brown, Škot, a nasprotnik neodvisnosti, je ocenil, da je Johnson že dolgo sovražen do Škotske in da ogroža britansko enotnost. Britance je spomnil na besede Johnsona, da noben Škot ne bi smel postati britanski premier.

Sturgeonova je pred kongresom dejala, da bo drugi referendum »zgodaj v življenju novega škotskega parlamenta«, kar naj bilo devet do 14 mesecev po majskih volitvah na Škotskem, morda pa že prej. Zares velika volilna zmaga SNP bi bila velika zelena luč za novi referendum. Ankete kažejo, da neodvisnost podpira 51 odstotkov vprašanih, proti jih je 40.